Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 o dveh možeh, rečemo onadva sta. Ženski govorita o sebi midve sve, ko ogovarjata drugi vidve ste, pri govorjenju o drugih onidve ste« (1884: 7).4 Legova predloga za razlago oblikoslovja je bila Janežičeva slovnica. Res jo je upošteval in je zajel tudi posebnosti, npr. pri sklanjatvi samostalnikov moškega spola premena mehkonebnega pripornika k pred i v sičnik c ne zajema samo zgledov otrok – otroci, pri otrocih, ampak tudi junak – junaci, oblak – oblaci, volk – volcje (1893:17).5 Vymazal je opozoril, da se v slovenščini mehkonebniki k, g, h pred sprednjimi samoglasniki ne premenjujejo tako pogosto kot v češčini (1884: 33). Pri sklanjatvi pridevnika v moškem spolu ednine sta dala oba prednost končnicam -ega, -emu, -em … pred končnicami -iga, -imu, -im … (1893: 22; 1884: 34) in prav tako upoštevala tudi druge, t. i. nove oblike, ki so z Janežičevo slovnico postale normativne in so odločilno vplivale na razvoj slovenskega knjižnega jezika v vseslovensko smer. Pri rabi določne in nedoločne oblike pridevnikov je med slovenščino in češčino razlika, v češčini je pridevnik v vlogi prilastka samo v določni obliki. Lego predstavi razliko oblik kot razliko v pomenu: nedoločna izraža še neznano (star mož, težek kamen), določna že znano lastnost pridevnika (stari mož, težki kamen) (1893: 23), Vymazal pa razliko pojasni s slovenskimi, češkimi in nemškimi zgledi, npr. dóber pévec, ‛dobrý zpěvákʼ, ‛ein guter Sängerʼ in dobri pévec, ‛der gute Sängerʼ, ‛tento dobrý zpěvákʼ (1884: 42). Tudi v rabi pridevnika v vlogi povedkovega določila je razlika, v slovenščini je samo v nedoločni obliki, v češčini večinoma v določni, kar je Vymazal prikazal z zgledom: Ta pévec je dóber. – Tento spěvák je dobrý. (1884: 42). Pri spregatvi slovenskega pomožnika biti v sedanjem času je Lego opozoril na razlike v številu (dvojina) in končnicah v 1. osebi ednine, 1. osebi množine in 3. osebi množine (sèm – jsem, smò – jsme, sò – jsou). Prav tako je opozoril, da se slovenski glagoli za razliko od čeških ne pišejo skupaj z nikalnico ne (ne délam – nedělám), razen v primerih: nísem, nímam, nóčem. V slovenskem preteklem času je zveza opisnega deležnika na -l s pomožnikom biti pri vseh osebah, tudi v 3. osebi ednine, dvojine in množine, obvezna, medtem ko je v češčini obvezno opuščanje pomožnika (igralec je igral – herec hrál, igralci so igrali – herci hráli) (1893: 33). Vymazal pa je olajšal učenje češkim začetnikom, ko je pojasnil pomen in rabo slovenskih vprašalnih (kdo, kaj) in oziralnih (kdor, kar) zaimkov; v češčini sta njihova ustreznika vprašalna in oziralna zaimka kdo in co. Slovenska vprašalna zaimka uvajata vprašalne stavke, kdo sprašuje po osebah (Kdo gre z menoj?), kaj po stvareh (Kaj vzameš s seboj?), oziralna zaimka kdor in kar pa označujeta splošne osebe in stvari in sta sestavni del odvisnega stavka (Kdor prej pride, prej melje., Kar sem rekel, je res.) (Vymazal 1884: 48–49). Koristen je tudi Vymazalov spisek slovenskih predlogov, dopolnjujejo ga samostalniki v določenih sklonih in češki ustrezniki, npr. ob: ob potóku (mestnik) – u potoka (rodilnik), ob êni úri popôldne (mestnik) – o jedné hodině odpoledne (tožilnik); po: 4 Vymazal je pri spreganju pomožnika biti v sedanjem času navedel dvojinske končnice za moški spol -va, -ta, -ta, za ženski in srednji spol -ve, -te, -te kot edino možnost, Lego pa je tako kot Janežič navedel končnice -va, -ta, -ta (moški spol) in -ve, -te, -te (ženski, srednji spol) ter posplošeno obliko za vse tri spole (Lego 1893: 36). 5 »Vojaci, rozi, Vlasi so redke oblike zraven navadnih: vojaki, rogi, Vlahi« (Janežič 1863: 35). 140