Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 kulturno lfuidne. Najbolj znani rusoifli, kot so Hribar, Tavčar, Celestin in Levstik, so bili hkrati tudi neumorni narodni delavci in pristaši programa Zedinjene Slovenije. Navkljub njihovi nesporni narodotvorni vlogi in želji po slovenski samobitnosti je težko govoriti o enoznačni monokulturni identiteti, saj so bili vsi pod močnim vplivom panslovanskega in proruskega gibanja, ki sta močno zaznamovali njihovo identiteto. Težko bi torej trdili, da je njihova kulturna podstat monolitna, utemeljena s tradicionalno binarnostjo mi vs. drugi, saj so bili usmerjeni izrazito medkulturno in so se bili v bojazni pred germansko grožnjo pripravljeni odreči tudi osrednjemu narodno konstitutivnemu elementu – jeziku. Podobno velja tudi za narodne delavke, zbrane okrog Slovenke, med katerimi po svojih proruskih idejah izstopata Marica Nadlišek in Marica Strnad. Temu pritrjuje tudi analiza korespondenc in časopisja, ki izpostavi zlasti fasci- nantne vzporednice do narodnega vprašanja in medkulturnih stikov med 19. stoletjem in sodobnostjo. Še vedno namreč velja, da se slovanski narodi pričnejo povezovati z argumentacijo skupne kulturne podstati, ko začutijo, da globalni Zahod ogroža njihovo tradicionalno kulturo. Kot alternativa »neslovanskemu« se vzpostavi mogočna Rusija, za pomoč katere so pripravljeni odmisliti avtoritarne posege v člove kove pravice, pa najsi bodo vladajoči razni putini ali car Nikolaj II. Podobno je tudi z vprašanjem ženske politične participacije. Čeravno so v 19. stoletju ženske prepoznali kot pomembne akterke nacionalnega gibanja, so moški opravljanje te vloge videli predvsem v rojevanju in vzgajanju narodnozavednih otrok. V določenih ideoloških diskurzih je ta naracija tudi danes še vedno prisotna. Dognanja analize se tako skladajo s Kosovo ugotovitvijo (1996: 100), da je bila za drugo polovico 19. stoletja na Slovenskem značilna nacionalna shizofrenija, saj so se liberalni narodni delavci borili za narodno samobitnost, hkrati pa »gojili bolj ali manj jasne zamisli o tem, da so vendarle ali da bodo sčasoma postali del širše nacije, s tem pa bo treba svojo narodno istovetnost podrediti širši narodni skupnosti, ki bo prava nosilka naroda ali nacije.« In če je analiza pokazala, da v 19. stoletju ne moremo govoriti zgolj o klasični izgradnji identitete, po drugi strani v sodobnem času, ki prisega na lfuidnost identitete, v praksi pogosto čutimo, kot da se percepcija identitet še vedno ni premaknila z binarne opozicije mi vs. drugi. Viri in literatura ČURKINA, Iskra Vasiljevna, 1979: Osnovne etape v razvoju rusko-slovenskih odnosov v drugi polovici 19. stoletja. Zgodovinski časopis XXXIII/3. 451–462. Edinost XIII/24 (24. 3. 1888). HRIBAR, Ivan, 1983: Moji spomini 1. Ljubljana: Slovenska matica. JURIĆ PAHOR, Marija, 2015: Od starih k novim imaginarijem pripadanja: nacionalna in etnična identiteta onkraj binarnih o/pozicij. Annales. Series historia et sociologia XXV/1. 183–196. KOS, Janko, 1996: Duhovna zgodovina Slovencev. Ljubljana: Slovenska matica. MILHARČIČ HLADNIK, Mirjam, 2015: Kultura mešanosti v nacionalnem in migracijskem kontekstu. Annales. Series historia et sociologia XXV/1. 171–182. NUK, Ms 703, Marica Nadlišek Bartol. NUK, Ms 1175, Marica Strnad-Cizerlj. 134