Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 je izrazila tudi v satirični pesmi Narodnjaku, v kateri je problematizirala od drugod pripeljane žene, ki so nato otroke vzgajale v nemškem jeziku (»Jezika slovenskega že se uči / In znala ga bo do poroke / ‘Da, da, do poroke, potem poskrbi / Da tvoje potujči otroke.’«) (Slovenka 27. 2. 1897: 3). Sočasno pa je bila Strnad tudi zagreta rusoiflka in nosilka vseslovanskega povezovanja. Tako kot drugim sotrudnicam ji je Rusija predstavljala obljubljeno deželo, prostor, kjer se lahko ženske svobodno in neodvisno udejstvujejo, ne da bi jih pri tem ovirale družbene ali moralne spone (Selišnik, Verginella 2013: 117). Ne preseneča torej, da je leta 1899, ko se je zapletla s kaplanom Alojzijem Cizerljem, z njim zbežala prav v Rusijo, kjer sta se nato poročila. V Rusiji je prestopila v pravoslavno vero in začela pisati skorajda izključno v ruskem jeziku. V ruščini je bila odtlej tudi večina njene intimnejše ali drznejše korespondence; načeloma je splošno veljalo, da so bila najbolj svobodomiselna pisma na prelomu stoletja pisana v cirilici (Ms 703; Ms 1175; Selišnik, Verginella 2013: 117). Marica Strnad je v Rusiji ostala vse do leta 1920, čeprav se je med počitnicami redno vračala v slovenske dežele. Tam jo je vsakič zmotila premajhna egalitarnost med slovanskimi brati in upognjenost prevladujoči germanski kulturi. Izjemno jo je razočaralo, ko se je v kavarni srečala z »brati« Bolgari, pa so jo ti ogovorili v nemščini, rekoč Gestatten, Marica pa njim »kakor bombomat: ‘Nič Gestatten, mi smo Slovenci.’« (Ms 1175) Podobno je bila hudo razočarana na ruskem večeru v Mariboru: V Mariboru je bil ruski večer. Pevec Monoševsky, Rus, član zagrebške opere, je žel burne aplavze, a za konec je izven programa dodal … nemško pesem. Sreča, da ni bilo študentarije in sreča, da jaz nisem bila prisotna, kajti jaz bi bila izzvala buren protest. Marica, morala sem dati duška svojemu razočaranju, a pisati javno nočem, da ne zastrupim še drugim tisto mikropično drobtinico idealizma in vere v slovanstvo, ki še kje na tihem životari v srcu kakšnega naivnega rodoljuba z dežele. (Ms 1175) Čeprav je Marica Strnad drugo polovico življenja posvetila ruskemu jeziku in kulturi, se je še vedno ukvarjala z ženskim narodnim vprašanjem in slovensko rodoljubno idejo; tudi po zatonu Slovenke je v slovenskem jeziku občasno objavljala v prominentnem Ljubljanskem zvonu. Kot emigrantka je bila prisiljena preklapljati med različnimi kulturnimi tradicijami in s tem oblikovala večplastno kulturno identiteto, in če kulturno razumemo kot osnovo za nacionalno, bi jo v današnji terminologiji lahko označili kot transkulturno. Marica Strnad - Cizerlj tako predstavlja odličen primer liberalnega izobraženca v 19. stoletju, ki s svojo izrazito medkulturno usmerjenostjo spodbija tradicionalno idejo o monolitnosti (nacionalne) identitete v 19. stoletju ter s tem napeljuje k zaključku, da sodobne identitete v resnici niso tako bistveno drugačne od tistih, ki jih je v svoji politični turbulenci izgradilo dolgo 19. stoletje. 4 Sklep Zaradi germanskih pritiskov v slovenskih deželah druge polovice 19. stoletja težko govorimo o trdni konsolidaciji narodne identitete, kakršna je bila značilna za druga nacionalna gibanja. Narodna identiteta se je oblikovala vzporedno z nastajanjem panslovanske zavesti, zato bi lahko takratne identitete imenovali kot medkulturne ali 133