Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 je želela bralstvo navdušiti nad ruskim kulturnim prostorom, četudi se njihova dela ženskega vprašanja sploh niso dotikala (Strle 2018: 101). Ruska dela je brala v izvirnikih, saj se je ruščine dobro naučila v »ruskih krogih«, neformalnih rusoiflskih druženjih, na katerih so prebirali rusko literaturo in razpravljali o prednostih ruskega življenja. Tu se je spoznala z vidnejšimi proruskimi izobraženci, kot so bili Fran Ilešič, Ivan Hribar, Ivan Vrhovnik, Davorin Hostnik ipd., ki so tudi podprli idejo o ustanovitvi ženskega časopisa (Selišnik, Verginella 2013: 116). Hostnik, Podgornik in Celestin so celo postali redni Slovenkini dopisniki ter v svojih prispevkih zagovarjali povezavo z ruskim narodom in žensko emancipacijo v slovanskih deželah (Strle 2018: 101). Emancipacije po ruskem vzoru si je želela tudi Nadlišek, ki je (idealistično)1 verjela v napredno rusko ženstvo ter njegovo samostojnost in neodvisnost. Predvsem jo je privlačila njihova predanost delu in možnost pridobitve univerzitetne izobrazbe meščanskih deklet (Ms 703; Strle 2018: 101). Naklonjenost slovanstvu, predvsem zbliževanju s češkim, ruskim in južnoslovanskimi narodi, je ohranila tudi naslednja urednica Ivana Anžič Klemenčič, ki je v Slovenki sicer načela feministično radikal- nejša vprašanja. Ta se je idealistične tančice o ruskih razmerah nekoliko otresla in objavljala tudi izrazito družbenokritična dela ruskih sodobnikov, ki so bila v navzkrižju z romantičnim pogledom slovenskih rusoiflov. Pod njenim uredništvom so objavljali tudi informativne novice o težkem položaju ruskih delavk, aretacijah ruskih demonstrantk ipd. (Selišnik 2018: 34; Strle 2018: 102) Z vidika ambivalentnega odnosa do narodnega vprašanja je zanimiva zlasti učiteljica, pesnica in publicistka Marica Strnad, poročena Cizerlj (1872–1953), ki se je ustvarjalkam časopisa pridružila pri peti številki. Bila je goreča narodna delavka, ki si je močno prizadevala za politično aktivacijo žensk. Žensko vprašanje je tesno razumela v povezavi z narodotvorno vlogo, ki pa jo lahko premore le izobražena ženska, zato se je posvečala zlasti vprašanju ženske vzgoje in izobraževanja (Slovanski svet 25. 2. 1896). Za narodno prebujo si je prizadevala tudi na literarnem področju in v Slovenki objavila nemalo domoljubnih pesmi; v pesmi Značaj je celo obračunala z navideznim domoljubjem (Slovenka 10. 4. 1897: 7). Poznana je bila kot glasna zagovornica narodno čistih porok in tako objavljala številne prispevke, v katerih je kritizirala mešane pare, ki naj bi uničevali slovenski rod. Po njenem bi bilo treba družinsko življenje »povzdigniti in ga ‘očistiti’ tujih primesij. Koliko čisto slovenskih rodbin pa imamo? Žalibog tako malo, da jih preštejemo lehko na prstih.« (Slovanski svet 5. 1. 1896: 7) Slovenski intelektualci so si soproge namreč nemalokrat poiskali v tujini, ker so bile te premožnejše in bolj izobražene. Marica Strnad je zato v prispevku Svoji k svojim zapisala, da »Slovenci, segajoč po ‘tujem blagu’, prezirajo domača dekleta, kedar si izbirajo tovarišice za življenje. […] Kedar se ženijo, ne prašajo, ali je njih bodoča soproga Slovenka, ali je plemenita in krepostna, prašajo le: ‘koliko glešta!’« (prav tam) Svoje nestrinjanje z nacionalno mešanimi porokami 1 Ko ji je Marica Strnad iz Rusije poročala, kako grobo so v Rusiji živečim Poljakom kršene pravice, precej huje kot Slovanom v Avstro-Ogrski, Marica Nadlišek tega ni želela verjeti. Skepso do te informacije je v pismu izpostavila celo Marica Strnad sama (Ms 703). 132