Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 držati na uzdi njene rodne brate.« (Slovenski narod 1886 v: Čurkina 1979: 459) Še na prelomu stoletja so na Slovenskem nastajali vedno novi ruski krožki, ki sta jih skupaj s Hribarjem ustanavljala zakonca Jenko, navdušena rusoifla, ki sta nudila tudi brezplačne ure ruščine (prav tam). 3 Slovenske narodne delavke med narodotvornostjo in medkulturnostjo O vlogi slovenskega ženstva pri bujenju slovenske narodne zavesti se je začelo razpravljati predvsem v osemdesetih letih 19. stoletja, skladno z vzponom novega vala nacionalizmov. V časopisju so se pojavljali prispevki, ki so argumentirali pomembnost aktivne ženske narodne participacije; Bleiweis je denimo zapisal, da »ženstvo je eden poglavitnejših faktorjev, koji na razvoj kacega naroda upljivajo.« (Slovenski narod 13. 7. 1875) Izobražene ženske, ki jim je bilo javno polje do tedaj načeloma zaprto, so se začele udejstvovati v različnih ženskih društvih in ženskih podružnicah, kot je bila npr. podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda, katere osrednja vloga je bila promocija slovenskega jezika zlasti v šolstvu. Nasploh so postale prav učiteljice tiste, ki jih je javnost prepoznala kot pomembne akterke znotraj narodotvornega gibanja. Kot druga ženska gibanja znotraj monarhije se je tudi slovensko zavzemalo predvsem za uveljavitev narodnega jezika v javnem življenju, razvoj narodnih institucij in možnost vzgoje narodno zavednih otrok (Selišnik, Verginella 2022: 14, 17). Narodnobuditeljski cilj si je zadala tudi Slovenka, prvi slovenski ženski časopis, ki je leta 1897 nastal v Trstu na pobudo Marije Manfrede Skrinjar. Omeniti velja, da je imela Skrinjar pri tem polno podporo strastnega rusoifla Frana Podgornika, ki je želel, da se slovensko ženstvo narodno orientira po javnem delovanju čeških in ruskih žensk (Verginella 2018: 5–6). Mesto prve urednice je prevzela tržaška učiteljica, pozneje pisateljica in publicistka Marica Nadlišek (1867–1940), ki je svoj pogled na žensko aktivno participacijo ubesedila že v časopisu Edinost (24. 3. 1888): »Zatorej gospe in gospodične! Pomagajte i Ve zatiranemu našemu narodu; mnogo veliko storite! Govorite med sabo naš lepo doneči jezik in uplivajte na svoje može in deco.« Kot urednica je že za prvo številko časopisa na prvi strani objavila pravzaprav programsko pesem Ivana Trinka Slovenka, ki je ženske spodbujala k ljubezni do jezika, naroda in domovine (Testen 2018: 68). Avtorji in avtorice, ki jih je urednica vabila k sodelovanju, so v svojih bodisi informativnih bodisi literarnih prispevkih izražali idejo narodne prebuje. Večina začetne poezije se je navezovala na žensko domoljubje in ljubezen do rabe slovenščine. Vida Jeraj je npr. objavila pesem Bolesti, v kateri je osrednja tema ženska bolečina ob zavračanju slovenščine njenih rojakov (Žerjal Pavlin 2018: 57). Podobne pesmi sta na začetku objavljali tudi Kristina Šuler in Marica Strnad. Navkljub izpričani vdanosti nacionalnemu gibanju je bilo v skladu z intelektualnim obzorjem urednice kulturno izhodišče Slovenke kozmopolitsko oz. vseslovansko. Kot velika oboževalka ruskega psihološkega realizma (kot literarna kritičarka je prva na Slovenskem pisala o Tolstoju) je spodbujala vseslovansko povezovanje in podpirala prevode slovanskega, predvsem češkega in ruskega leposlovja: prevladovali so prevodi Puškina, Lermontova, Tolstoja, Dostojevskega idr. (Ms 703; Selišnik, Verginella 2013: 116; Testen 2018: 71; Verginella 2018: 22–24) Z njihovimi literarnimi mojstrovinami 131