Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 MED NARODOTVORNOSTJO IN MEDKULTURNOSTJO: MARICA STRNAD IN SLOVENSKA INTELIGENCA 19. STOLETJA Mia Hočevar Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana mia.hocevar@ff.uni-lj.si DOI:10.4312/Obdobja.41.129-135 Nacionalna identiteta je za 19. stoletje razumljena tradicionalno monolitno in monokulturno, vendar je formiranje slovenske identitete zaradi grožnje germanizacije potekalo vzporedno z oblikovanjem panslovanske zavesti, zlasti z nastankom rusoiflskih idej. Analiza arhivskega gradiva in literature prikaže izrazito medkulturno podstat slovenske liberalne inteligence 19. stoletja in njen dvotirni odnos do konsolidacije nacionalne identitete. Prispevek se osredotoča na manj poznani krog narodnih delavk pri časopisu Slovenka, zlasti na Marico Strnad, ter njihov ambivalentni odnos do rodoljubnega, narodnega vprašanja in medkulturnega povezovanja. identiteta, panslavizem, narodno vprašanje, časopis Slovenka, Marica Strnad National identity for the nineteenth century is traditionally understood in a monolithic and monocultural manner, but the formation of Slovenian identity due to the threat of Germanization took place in parallel with the formation of pan-Slavic consciousness, especially with the emergence of Russophile ideas. An analysis of archival material and literature shows the distinctly intercultural nature of the nineteenth-century Slovenian liberal intelligentsia and its two-tiered attitude toward the consolidation of ethnic identity. This article focuses on the lesser-known circle of female promoters of ethnic identity at the Slovenian newspaper Slovenka, especially Marica Strnad, and their ambivalent attitude toward patriotism, the national movement, and intercultural integration. identity, pan-Slavism, national movement, the newspaper Slovenka, Marica Strnad 1 Uvod Opazovanje mednarodnih političnih povezovanj z opiranjem na postavko »skupne kulture« je skozi zgodovino zanimivo zlasti v povezavi z vprašanjem identitete. Če za 19. stoletje velja enačba nacionalna identiteta = skupna kultura (Milharčič Hladnik 2015: 174), v času transnacionalnih migracij in ekstremne globalizacije identiteta ni več razumljena kot nekaj trdnega. Konstrukcija identitete, prej obravnavana na binarnih opozicijah mi vs. drugi, je sedaj razumljena kot izgrajevanje ad inifnitum raznolikih identitet z različnimi kulturnimi tradicijami, ki se med seboj menjujejo in prepletajo, torej »preklapljajo«. Danes se s tem ukvarjajo predvsem transkulturnost, kulturna mešanost in koncept prehodnih identitet (Žigon idr. 2020: 187; Jurić Pahor 2015: 184). 129