Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 to [slovensko narečje] ne more biti tuje, čeprav ga ne znam. Slišala sem nono in mamo in tista izgovorjava mi je prišla v kri. To ti ostane v krvi, izgovorjava; besede – tiste pa ne.« Vzorec se ponovi, ko vprašanja zadevajo položaj in status jezika v šoli: »To je slovenska šola, ker je to naš jezik«, »Znanje peša, če pa je toliko otrok iz italijanskih in mešanih družin«, »Ne moreš prilagoditi pouka [slovenskega jezika], ker to za nas ni tuj jezik, ampak naš, tudi če ga včasih ne znamo prav dobro.« Analiza dokumentov s področja jezikovne politike (Grgič 2020; Brezigar idr. 2022) je pokazala, da se taka stališča prenašajo tudi na raven odločevalcev: vprašanji pouka slovenščine na italijanskih šolah ter sistemskih rešitev za promocijo in tečaje slovenščine kot neprvega jezika sta povsem obrobni, vprašanje prilagoditve pouka slovenščine na šolah s slovenskim učnim jezikom pa je za zdaj prisotno le v strokovni literaturi. Dejstvo je, da je na ravni skupnosti vse večja diskrepanca med (pozitivnim) odnosom do jezika in dejansko sporazumevalno zmožnostjo govork in govorcev, kar nakazuje na to, da postaja slovenščina za čedalje širšo skupino dediščinski jezik (Benmamoun idr. 2010). 5 Zaključki Raziskave kažejo, da ostajajo nekatere sive cone – govorke in govorci, za katere slovenščina ni (samo, izključno) J1, J2 ali TJ – povsem na robu jezikovnih politik in ukrepov, ki zadevajo slovenščino v Italiji, tudi na področju didaktike in promocije slovenskega jezika. Različne in obsežne skupine se na različne in večplastne načine identiifcirajo kot Slovenci in Slovenke v Italiji oz. člani in članice slovenske skupnosti v Italiji (Kosic 2020), hkrati pa se po stopnji sporazumevalne zmožnosti uvrščajo med govorce slovenščine kot J2/TJ, a ta okvir zavračajo. Vse jasnejša postaja torej potreba po alternativnih modelih, ki bi se opirali na sodobnejša znanstvena dognanja in strokovna izhodišča ter vsem govorkam in govorcem omogočali doseganje čim višje sporazumevalne zmožnosti (Leung 2005) v slovenskem jeziku. Na območju avtohtone poselitve slovenske skupnosti v Italiji je treba uvesti nove pristope, ki naj presegajo neaktualne in nefunkcionalne delitve: večji poudarek je treba nameniti speciifkam slovenščine v manjšinskem okolju ter slovenščine kot dediščinskega in predvsem sosedskega jezika. Hkrati je treba spodbujati trajnostno večjezičnost (Bastardas Boada 2004) in večjezično pragmatično sporazumevalno zmožnost celotne populacije (Auer 1999). Stik z italijanščino kot večinskim jezikom ne sme biti več ovira (Ožbot 2009; Grgič 2019), ampak prednost (Fuster 2022), ki jo velja izkoristiti za opolnomočenje vseh govork in govorcev (Batibo 2005: 115–116). 114