Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 da ostaja opredelitev J1, J2 in TJ povsem ideološka,4 kar vpliva na procese fetišizacije in tabuizacije tem, povezanih s (slovenskim) jezikom.5 Celoten vzgojno-izobraževalni sistem odraža (namišljeno?) družbeno sliko iz povojnih desetletij, ko sta slovenska in italijanska skupnost živeli povsem ločeno – šole s slovenskim učnim jezikom so bile de iure in de facto namenjene pripadnikom slovenske manjšine, na šolah z italijanskim učnim jezikom pa ni bil uveden pouk slovenščine, saj se je slovenski jezik obravnaval kot pravica slovenske skupnosti in ne kot pridobitev za celotno regijo (Brezigar idr. 2022). Slika stanja se je izrazito spremenila le na slovenskih šolah, ki jih obiskuje vse več otrok brez predhodnega znanja slovenščine, medtem ko je slovenščino kot prosti ali obvezni izbirni predmet uvedlo le zanemarljivo število italijanskih šol. Poleg teh sistemskih omejitev predstavljajo po vsej verjetnosti največji problem ideološka stališča, ki pogojujejo odnose govorcev do jezika, nadalje pa tudi jezikovno načrtovanje in strokovne prakse, kot so razvijanje sporazumevalnih zmožnosti za dolgoročno ohranjanje rabe jezika v regiji. Ugotovitve novejših (Grgič 2019; Kosič 2020; Pertot 2020) in še neobjavljenih raziskav lahko strnemo približno takole: 1) Govorci in govorke izpostavljajo primat J1, ki ga »občutijo kot svojega«.6 Korelacijo med percepcijo jezika kot identitetnega simbola in sporazumevalno zmožnostjo dojemajo kot samo po sebi umevno: »S slovenščino nisem nikoli imela težav, ker sem iz slovenske družine.« Dvome o sporazumevalni zmožnosti v tem jeziku zavračajo oz. jih doživljajo kot družbeno nesprejemljive: »Če ne bomo znali mi slovensko, kdo bo znal?«, »Me je sram priznat, ma včasih ne najdem besed v slovenščini.« 2) Pojem J2 je bolj izmuzljiv: večina govork in govorcev, ki so bili zajeti v različne raziskave, ga spontano ne uporablja; odgovori na vprašanje, kaj ta pojem pomeni, pa so precej nejasni. Za nekatere je to preprosto TJ (»enkrat smo mu rekli tuj jezik«), za druge jezik, ki je »vmes med svojim in tujim«. Redko povezujejo ta jezik z okoljem, pogosteje pa s percepcijo bližine in identitetnimi opredelitvami. Ob eksplicitnem vprašanju, ali je mogoče, da kdo bolje obvlada J2 kot J1, to možnost na splošno zavračajo: »To bi bilo res smešno.« 3) Pri opredelitvi pojma TJ so si govorke in govorci bolj enotni: to je jezik, ki ga znaš najslabše in ki ti je obenem daleč, tuj. Tudi ta kategorija je izrazito statična: »Če se jezika ne naučiš od majhnega, bo zate vedno tuj.« Hkrati pa velja, da jezik prednikov ne more biti »povsem tuj«, čeprav ga govorke in govorci ne znajo: »Zame 4 Obravnava alternativnih opredelitev, s katerimi bi neideološko (a učinkovito, razumljivo, občutljivo) označevali različne množice govorcev (glede na njihove jezikovne prakse, jezikovno zmožnost in jezikovne identitete), da bi presegli obstoječe omejitve in na novo zasnovali vitalnost (več)jezikovne skupnosti, žal presega omejitve tega prispevka. 5 Tako je npr. v šolskem letu 2021/22 predlog, da se na eni od prvostopenjskih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom poleg učbenikov za slovenščino kot J1 uvede še dodatno gradivo za slovenščino kot J2/TJ, med deležniki »sprožil val negodovanja« (povzeto po pričevanju učitelja, ki poučuje na eni od teh šol). 6 Vsi navedki so iz raziskav, ki sem jih avtorica opravila med letoma 2019 in 2022 z delno strukturiranimi intervjuji in opazovanjem z udeležbo. 113