Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 slovenskega jezika oz. njegovih različnih kodov ter 3) pregled stanja na področju pridobivanja novih govork in govorcev slovenskega jezika. Za razliko od prejšnjih raziskav, ki so prinašale predvsem kvantitativne podatke, vključujejo novejše analize tudi izrazito kvalitativne metode, npr. delno strukturirane intervjuje,3 analizo mikrodiskurza in opazovanje z udeležbo (Grgič 2019; Jagodic 2019; Pertot 2020). Za potrebe tega prispevka so pomembne tudi raziskave, ki analizirajo jezikovno politiko za slovenščino v Italiji, in sicer predvsem tiste, ki obravnavajo temeljne evropske, italijanske, slovenske in bilateralne mednarodne dokumente (Vidau 2017). 4 Pridobljena spoznanja Iz analiz (Grgič 2020; Brezigar idr. 2022) trenutne jezikovne politike in jezikov- nonačrtovalnih ukrepov izhaja, da oboji le obrobno naslavljajo vprašanje manjšinskega jezika kot J2, TJ oz. sosedskega jezika. Pridobivanje novih govorcev je torej tema, ki (razen minimalnih izjem) sploh ni predmet jezikovne politike, čeprav je vprašanje ključno zaradi pomena, ki ga ima pridobivanje novih govorcev, pa tudi zaradi same skupnosti, ki postaja čedalje bolj raznolika. Pomanjkanje resne jezikovne politike na področju slovenščine kot neprvega jezika v Italiji je opazno npr. pri tečajih slovenščine kot J2 in TJ. Ti se izvajajo nekoordinirano, brez enotnih smernic in strukturiranih okvirov, pogosto mimo strokovnih kriterijev. Pobudniki zanje so posamezna društva, ki tudi zaradi kadrovskih in organizacijskih omejitev ne morejo zagotoviti ustreznih standardov in kontinuitete poučevanja (Jagodic 2015). Pomanjkanje enotnega lokalnega centra ali lokalne izpostave obstoje- čega centra za slovenščino, ki bi izvajal in koordiniral tečaje slovenščine kot J2 in TJ v Italiji ter promoviral rabo slovenščine med vsemi govorkami in govorci, postaja čedalje očitnejše. Premalo ambiciozna je tudi politika Republike Slovenije, ki nima svojih inštitutov za promocijo slovenskega jezika v tujini. Najpomembnejši akter na področju pridobivanja novih govorcev in govork so šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu in Gorici ter z dvojezičnim poukom v Špetru. Približno tretjina otrok, ki obiskujejo te šole, prihaja iz družin, v katerih sporazumevalni jezik ni slovenščina (Bogatec 2018). Tudi v tem primeru doslej ni prišlo do sistemskih rešitev: analiza stanja kaže, da še vedno niso bili implementirani nekateri osnovni ukrepi (npr. nivojski pouk, zaposlovanje kadra s speciifčnim znanjem na področju didaktike slovenščine kot neprvega jezika itn.), delno tudi zaradi strukturnih omejitev izobraževalnega sistema v Italiji. Prav tako ostaja nerešeno vprašanje učnih načrtov za slovenščino, učbenikov in drugih pripomočkov, kar ovira usvajanje jezika v heterogenih razredih (Melinc Mlekuž 2015). Temu gre nenazadnje dodati dejstvo, 3 Raziskava je nastala v sklopu sodelovanja med Slovenskim raziskovalnim inštitutom in Znanstveno- raziskovalnim središčem Koper za potrebe programske skupine Razsežnosti slovenstva med lokalnim in globalnim v začetku tretjega tisočletja. 112