Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 eden ključnih dejavnikov za srednjeročno ohranjanje in razvoj manjšinske skupnosti (Brezigar 2004) –, hkrati pa tudi na ideološko opredeljevanje pojmov, kot so J1, J2 in TJ (Grgič 2016a), kar močno pogojuje celoten epistemološki okvir obravnave jezika. Raziskave med govorci slovenščine v Italiji (Pertot 2014; Grgič 2016b), pa tudi sorodne raziskave pri drugih manjšinah (Saxena 2014; Sorolla, Flors-Mas 2020), kažejo na skrajno polarizirana stališča predvsem pri opredeljevanju do lastnega jezika; obenem pa iste raziskave potrjujejo, da tako sporazumevalne prakse kot identitetne opcije govork in govorcev ponujajo povsem drugačno sliko. Analiza (Grgič 2016b) je npr. pokazala, da govorke in govorci v svojih diskurzih o jeziku po eni strani kot dragoceno izpostavljajo enkratnost lokalnih jezikovnih pojavov, po drugi pa jezikovni purizem, ki ga vidijo predvsem kot zvestobo arhaičnemu, čistemu, »našemu« jeziku, kar je precej značilno za manjše skupnosti in ranljive jezike (Dal Negro 2005). V tem smislu je seveda pričakovati, da je pridobivanje novih govorcev lahko razumljeno kot dvorezen meč, saj njihove sporazumevalne prakse pogosto odstopajo od purističnih lokalno-arhaičnih modelov. V nasprotju s tem so raziskave, ki temeljijo na analizi presečnih polj med jezikom in identiteto ter zato razkrivajo ne nujno eksplicitno upovedene opredelitve (Pertot 2014; Kosic 2020), pokazale, da je slovenščina v Italiji predvsem in skoraj izključno kontinuum lokalnih kodov, ki gredo od nestandardnih in bolj hibridiziranih do percipirano standardnih različic, katerih raba je povezana z identitetnimi opredelitvami posameznikov in posameznic. Da je enoznačno povezovanje jezika in identitete predvsem na področju pridobivanja novih govorcev lahko problematično, se je poka- zalo že sredi devetdesetih let, sodobnejše raziskave pa to še potrjujejo (Pertot 2014). Kako so ta (protislovna) stališča do jezika pogojevala epistemološki okvir raziskav in jezikovno načrtovanje na področju pridobivanja novih govork in govorcev, so do danes pokazale že številne analize (Pertot 2014; Jagodic 2015; Melinc Mlekuž 2015). Doslej sta se vprašanji identitetnih opredelitev govorcev slovenščine kot J1 ter promocije slovenščine kot J2 in TJ obravnavali povsem ločeno, pri čemer je bilo prvo vprašanje eksplicitno naslovljeno, drugo pa sploh ne. Moja hipoteza je, da obstaja med tema dvema vprašanjema korelacijska povezava, ki bo v prihodnosti nujno vplivala na jezikovno načrtovanje. 3 Metodologija V prispevku povzemam ugotovitve nekaterih svojih in drugih novejših raziskav, iz katerih izhaja 1) odnos govorcev in govork do (tudi) slovenskega jezika in njegovih različnih sporazumevalnih kodov (zvrsti, variant, lektov itn.), ki so nemalokrat tudi ideološko deifnirani, ter 2) vpliv teh percepcij na jezikovno načrtovanje promocije slovenščine kot neprvega jezika. Raziskave so bile opravljene v več raziskovalnih projektih, ki jih je izvedel Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) po letu 2016 – navedene so sproti, v nadalje- vanju. Namen teh raziskav je bilo 1) opazovanje sporazumevalnih praks govork in govorcev, 2) preučevanje njihovih opredelitev do jezikovnih izbir in odnosa do 111