Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 (Pertot 2002). Te kompleksnosti niti zakonodajni akti, nastali po letu 1991, niti implicitne jezikovne politike skupnosti1 niso ne usvojile ne zaznale. Posledica tega je, da trenutni ukrepi ne naslavljajo tem, ki ne ustrezajo preprostemu enačenju (enega samega) J1 z (eno samo) identitetno opredelitvijo in (eno samo) pripadnostjo, kar pomeni, da nekatere pomembne in aktualne teme, povezane z jezikom, identiteto in pripadnostjo, pa tudi z razvojem jezikov in skupnosti celotnega večjezičnega območja ob italijansko-slovenski meji, sploh niso predmet jezikovnega načrtovanja. 2 Opredelitev teme Pregled eksplicitnih in implicitnih jezikovnih politik za slovenščino v Italiji (Grgič 2020; Brezigar idr. 2022) je pokazal, da so se te doslej opirale predvsem na varstvo manjšinskega jezika, njihov primarni cilj pa je bilo ohranjanje (rabe) tega jezika znotraj manjšinske skupnosti. Jezikovno načrtovanje, ki ga tu pojmujemo kot vrsto ukrepov za uresničevanje jezikovne politike, je temeljilo na raziskavah iz petdesetih in šestdesetih let prejšnjega stoletja. Nekatere ugotovitve iz tistega časa, ki so bile takrat seveda aktualne in celo prelomne, še vedno pogojujejo jezikovne politike, čeprav sta se medtem slika stanja skupnosti in, širše, celoten epistemološki okvir obravnave manjšinskih in sploh ranljivih jezikov spremenila (Cenoz, Gorter 2017). Skupni imenovalec teh izhodišč, med katere prištevamo npr. primat in »edinstvenost« prvega (maternega) jezika (Bonifglio 2010), enoznačno razločevanje med »lastnim« in »tujim« jezikom oz. jeziki (Bastardas Boada 2004), klasično diglosijo (Leung 2005) in teorijo zvrstnosti, je izrazita dihotomičnost oz. polarizacija (Bastardas Boada 2004). Prav ta je znatno prispevala k oblikovanju ideoloških jeder, ki so se razvila iz sicer sprva strokovnih stališč in ki jih danes opažamo zlasti na dveh ravneh: pri prenosu znanj v prakso in pri percepciji jezika ali jezikov. Za potrebe tega prispevka se bom omejila na problem (ne)pridobivanja novih govorcev in govork slovenščine ter ga osvetlila skozi odnos govorcev in govork slovenščine v Italiji do tega jezika in skozi opredeljevanje (deifniranje) slovenščine kot prvega, drugega (J2) in tujega jezika (TJ). Vprašanje slovenščine kot J2/TJ oz. sosedskega jezika (Cavaion 2014) na območju naselitve slovenske narodne skupnosti v Italiji je bilo v preteklih desetletjih povsem v ozadju.2 Tej temi so posvečena šele novejša opazovanja družbenih, kulturnih in psiholoških pojavov, povezanih z jezikom, čeprav je mogoče porast zanimanja za učenje slovenščine kot neprvega jezika med odraslo populacijo zaznati že od srede devetdesetih let (Jagodic 2015; Melinc Mlekuž 2015), že prej pa se je začelo vpisovanje otrok iz italijansko govorečih družin v slovenske šole (Bogatec 2018). Raziskave opozarjajo predvsem na pomanjkanje ustreznih politik, ki bi podprle sistematično pridobivanje novih govorcev slovenščine – čeprav je bilo že zdavnaj dokazano, da je prav pridobivanje novih govorcev in njihovo vključevanje v skupnost 1 S tem terminom označujemo nenapisane oz. ne eksplicitno deifnirane prakse, s katerimi govorci in govorke določajo in implementirajo ukrepe s področja jezikovnega načrtovanja. 2 Prav tako je bilo v ozadju problematiziranje pojma prvi jezik, ki je bil vseskozi pojmovan kot samodejno sovisen z (visoko oz. najvišjo) sporazumevalno zmožnostjo. 110