Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 posamezni jezik tudi konkretiziran.6 Obstoječi jezikovni proifli, ki so bili razviti za nekatere jezike, temeljijo na interpretaciji univerzalnih opisnikov SEJA. Te opisnike so izbrani strokovnjaki s strokovno presojo »zvedli« na speciifke jezikovne rabe v kontekstu nekega konkretnega jezika in prinašajo nabor za določeno raven relevantnih 7 jezikovnih sredstev (npr. Proifle deutsch, English Proifle). Takšna metodologija »od zgoraj navzdol« pa se vse bolj dopolnjuje s korpusnimi podatki usvajanja tujega jezika, torej »od spodaj navzgor« (npr. The English Proifle Network) (Green b. l.). Korpusni pristop bi pomenil dobrodošlo informacijo tudi v slovenskem kontekstu, saj odgovarja na vprašanje konkretnih sporazumevalnih praks. Ne odgovarja pa na vprašanja dejanskih sporazumevalnih potreb jezikovnih uporabnikov. Program SDTJ (2020) temelji na splošnih opisnikih SEJA, za določanje (realnih) ciljev govork in govorcev pa bi bila ključna prav analiza njihovih sporazumevalnih potreb (gl. Ferbežar 2016: 494). Toda kot se med drugim sprašuje Kramsch (2017: 10): kaj je končni cilj učenja jezika? Socializacija, nova identiteta, priložnost za delo? Kaj od tega si želijo sami govorke in govorci? Ni vedno samoumevno, da se želijo vključiti v novo skupnost. Na kaj v procesu učenja jezika pripravljamo njegove nove uporabnice in uporabnike: na to, da bodo člani lokalne skupnosti, državljani nacionalne države, državljani sveta? (prav tam) Ob vsem zapisanem se zato odpira splošno vprašanje opredelitve jezikovnega upo rabnika, upoštevaje njegove sporazumevalne potrebe. Na tem mestu se ne moremo poglobljeno spuščati v kompleksna vprašanja dihotomije med domačimi (maternimi, naravnimi) in tujimi (nematernimi) govorci. Kaj v globaliziranem svetu, ki ga zaznamujeta večjezičnost kot objektivni družbeni pojav in raznojezičnost kot subjektivna zmožnost in so v njem zato sporazumevalne prakse vse bolj lfuidne in hibridne, sploh pomeni biti domači oz. tuji govorec? Kaj posameznik v raznolikih jezikovnih skupnostih potrebuje za svoje delovanje, katera področja so zanj relevantna, v katerih jezikih ali njihovih zvrsteh? 4 Razprava 4.1 Govorci SDTJ na vstopni ravni Govorke in govorci na vstopni ravni so večinoma osebe, ki so se slovenščine šele začele (sistematično) učiti, čeprav so med njimi tudi taki, ki v Sloveniji živijo že nekaj časa. Učni in izpitni cilji so na tej ravni zato zastavljeni splošno: jezikovno zmožnost na ravni, ki omogoča (zgolj) preživetje v neki jezikovni skupnosti in je zato lažje predvidljiva, potrebuje prav vsak (prim. Ferbežar 2019: 85). Če jo seveda kot potrebno tudi ocenjuje in si jo želi ali mora doseči. In prav tu se odpira vprašanje 6 Teoretično bi lahko jezikovni proifl zasnovali prvič, z upoštevanjem dejanske uporabnikove razno- jezičnosti, in drugič, tudi glede na konkretno sporazumevalno in družbeno situacijo, a to si je v praksi skoraj nemogoče predstavljati. Koncept jezikovnega proifliranja je dejansko povezan z idejo, da se jeziki med sabo jasno ločujejo; vztrajanje pri takšnem ločevanju se zdi v današnjih jezikovno močno raznolikih skupnostih problematično. 7 Na strokovni presoji so utemeljeni tudi drugi dokumenti, ki podrobneje opisujejo posamezne jezikovne ravni, tudi Sporazumevalni prag za slovenščino 2004 (za B1 SEJA). 102