Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
monograifji pozornost velja le izjemoma, zagotovo pa je to področje, ki odpira številne (raziskovalne in druge) izzive. Tudi zato, ker kljub načelni podpori večjezičnosti kot objektivnemu družbenemu pojavu in kljub spodbujanju raznojezičnosti kot subjektivne zmožnosti še vedno bolj ali manj prikrito podpiramo enojezičnost. Kar je svojevrsten paradoks, saj se zdi, da gre za nesodoben ideološki in politični koncept. A se mu je, kot kaže, v primeru nacionalnih jezikov težko odreči: politika ga – še posebej z vse bolj zaostrenimi jezikovnimi zahtevami – spodbuja, jezikovne skupnosti pa pričakujejo, saj prinaša poenostavitev izjemno raznovrstnega sveta. Čeprav je področje SDTJ v slovenski strokovni literaturi že nekaj časa prisotno, tudi v okviru simpozijev Obdobja, pa je praksa nekako pred teorijo. Z letošnjim simpozijem skušamo ta trend obrniti in v prihodnje prakso podpreti s teoretskimi in empiričnimi dognanji, neposredno povezanimi s slovenščino in njenimi novimi uporabnicami in uporabniki. Strokovnjakinje in strokovnjaki s področja SDTJ namreč ob pomanjkanju domačih spoznanj za zdaj v večji meri gradimo na teoretskih izhodiščih, oblikovanih v drugih jezikovnih okoljih, predvsem v okoljih bolj razširjenih jezikov. Kar je seveda lahko tudi problematično, zato so nujne prilagoditve, ki jih zahteva zgodovinski in siceršnji kontekst t. i. manj razširjenih jezikov, kakršen je slovenščina. Z naslovom Na stičišču svetov: slovenščina kot drugi in tuji jezik smo na več ravneh skušali poudariti raznolikost, ki zaznamuje današnji svet ter tudi sodobni slovenski prostor in čas. V prvi vrsti mislimo seveda na stike govork in govorcev drugih jezikov s slovenščino, na stike med njenimi novimi in starimi uporabniki in uporabnicami ter na stike vseh izkušenj (idej, vrednot …), ki jih je z jezikom mogoče posredovati in soustvarjati. Sem sodijo tudi stiki strokovnih pogledov in izkušenj: tu ne mislimo samo na tujejezične reference, na katere se sklicujejo avtorice in avtorji, ampak tudi na skupno avtorstvo nekaterih prispevkov v tej monograifji – predvsem tistih, kjer imajo avtorice in avtorji tudi različna jezikovna ozadja. Raznotere teme, ki jih obravnavajo, pa kažejo še nekaj: stičišče svetov je tudi stičišče različnih ved(enj): jezikoslovja, literature, sociologije, psihologije, geograifje, zgodovine, nevroznanosti, sodobnih tehnologij, ki omogočajo prestope iz realnih, človeških v digitalne svetove – in nazaj. Zahvaljujeva se vsem, ki ste to stičišče svetov opazovali, raziskovali, o njem raz- mišljali in ga soustvarjali. Ina Ferbežar 10