Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi književnosti in ruskega jezika že naveden v Seznamu redavanj akorkoli že, vlada je sremenila mnenje in idrič je ostal nosile četrte stolie, in sier za starejšo slovansko književnost s oseb nim ozirom na slovensko olinar : – Leta so dobili še eto stolio, in sier za srborvaški jezik in književnost, ki jo je dobil leksandar Stojićević s skoske fakultete, leto ozne je a so dobili še katedro za rimerjalno indoevrosko jezikoslovje Predvojna, vojna in ovojna leta dvajseti leti je Filozofska fakulteta srejela ravilnik o dilomski iziti, ki so bili trodelni skuini za narodni jezik se je od a študiral slovenski ali srborvaški jezik s staroslovenskim, od b zgodovina južnoslovanske književnosti, od a narodna zgodovina in rimerjalna slovnia indoevroski jezikov Slovenski jezik se je študiral še v skuini za narodni jezik in književnost ter v slovanski skuini, kjer je bila v osredju ruščina Slovenščina je bila na rogramu tudi v orientalni, germanski in etnološki skuini Sistem je veljal vse do italijanske okuaije leta , ko so morali dodati še italijanski jezik, književnost in zgodovino Filozofska fakulteta je dobila daljšo italijansko ustreznio Faoltà di Filosofia, Lettere e Sienze, Seznam redavanj je bil od zimskega semestra ¦ dvojezičen amovš je tako nr redaval Fonetia storia della lingua slovena oziroma lasoslovje slovenskega jezika itn Okreila se je tudi nemistika ečina rofesorjev je bila ove zana z Osvobodilno fronto, najtežje obdobje a je fakulteta reživljala o italijanski kaitulaiji, saj je sier univerzi zelo nenaklonjena oblast generala unika ustavila redavanja abrič : §anuarja je na arodno in univerzitetno knjižnio, kjer je imela fakulteta svoje rostore, adlo letalo in v ožaru je bilo uničeni več seminarski knjižni ara so likvidirali dekana Šturma, setembra a oslali v konentraijsko taborišče ntona Ovirka o osvoboditvi je Slovenija rvič sama odločala o univerzi, vendar je ministrstvo skrbelo za ersonalne zadeve Oduščeni so bili rofesorji, ki so zaustili državo, uokojili a so tiste, ki so sodelovali s roagandističnim odsekom unikove vlade ed najbolj znanimi je bil filozof eber Če rav se je ovečalo zanimanje za Sovjetsko zvezo, ministrstvo ni odobrilo rofesure ikolaju re obraženskemu, ker je leta revedel delo mitrijevskega z naslovom Stalin, ki naj bi imelo rotisovjetsko tendeno Oset : redavanja iz dialektičnega materializma je revzel Cene Logar, ki so ga kmalu oslali na oli otok kot informbirojeva Zaradi sora §ugoslavije z vzodnoslovanskimi državami se je ustavil usešno zastavljen bolgarski lektorat, usešno a so se razvijali lektorati zaodnoslovanski jezi kov, ki so ji vodili slovenski redavatelji Leta je bila o filozofinji lmi Sodnik nastavljena šele druga redavateljia – arja oršnik, ki si nikoli ni mogla redstavljati, da bi kot ženska rišla na univerzo remk, remk ogataj : ¡ 5 bdobje o drugi svetovni vojni Leta sta se končno ločila umanistični in rirodoslovnomatematični oddelek z Čeo slovaške je rišel iajlo ostoar, ki je o tre desetletji dela na asarkovi univerzi ustanovil oddelek za siologijo še v Ljubljani Filozofska fakulteta je s svojimi trinajstimi inštituti končno zaživela svoje samostojno življenje, ki a je bilo kratkotrajno, saj je vlada oba oddelka leta set združila v rirodoslovnomatematično fakulteto, ki jo je dejansko vodil fakultetni svet, v kate rem so imeli večino zunanji člani, izvoljeni v ljudski skuščini Oblast je uvedla tudi reelekije,