Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi akor ve, kako trnjev je začetek novorojenega svetišča, ki nima niti lastne stree, niti svetinj, arivske knjižnie, in znanstveni knjig, tako je z mladeniško veselim obrazom stoil med svoj narod na revni, toda slovenski univerzi olar : atigalovo redavanje je bilo verjetno osvečeno staroerkvenoslovanskemu jeziku one deljek, , je imel van rijatelj, rodekan fakultete, svoje nastono redavanje, ki je bilo teo retičen uvod v njegova redavanja o isatelji staroslovenstva redavanju je rijatelj oudarjal omenske razlike med slovstvom, književnostjo in literaturo, ki je zanj »oslednji izraz duševnosti kakega naroda na najvišji stonji njegovega razvitka, na kateri riaja narod do oolne svoje samozavesti v oseba svoji izbranev – leoslovni umetnikov« rijatelj : nadaljevanju je analiziral tudi razmerje med filologijo in literarno vedo ter oudarjal, da je ljubljanska univerza med rvimi izvedla razdelitev odročja v starejše slovstvo in novejšo literaturo a dunajski slavisti ki, kjer je rijatelj študiral ri atroslavu §agiću, je bila v osredju zanimanja istorična gramatika in starejša književnost Sier a je rijatelj osebej odčrtal omen rimerjalne metode, ki utegne tudi v literarni zgodovini »odreti marsikatero novo ersektivo« rijatelj : adaljnje stolice o tre ustanovni stolia umanističnega oddelka so se v naslednji mesei zasedle še druge zidor Cankar, znani isatelj, je januarja ostal doent za umetnostno zgodovino, tedaj je fakulteta dobila tudi rvega rofesorja za srednjeveško in starejšo slovensko zgodovino – Ljudmila ©autmanna, slavist arel Ozvald je zasedel katedro za edagogiko, §akob elemina a je dobil doenturo za germansko filologijo Ljubljani je bilo sier veliko klasični filologov, a niso imeli ustrezne abilitaije, zato je atigal iz svojega graškega kroga redlagal triinsedemdesetle tnega Čea vana Lunjaka, ki je mara ostal onorarni rofesor za klasično filologijo rila je fakulteta dobila še rofesorja za geografijo, almatina rturja avazzija, romansko filolo gijo a je onorarno redaval Friderik §uvančič, rvi slovenski revajale oliè ra oletnem semestru Filozofska fakulteta še ni imela stalnega redavatelja filozofije Fran ³eber eber je kot rivatni doent zagrebške univerze redaval analitsko siologijo in Loka, šele oleti istega leta je bil imenovan za doenta za teoretsko filozofijo ebrova redavanja so v naslednji leti doživela velik use ri študenti »arkoli je on redaval, se mi je zdelo dvakrat resnično,« je zai sal isatelj ladimir artol irk : oleti je bil ojeslav olè izvoljen za doenta za antično in bizantinsko umetnostno zgodovino, ozneje a je delal usešno kariero na §agelonski univerzi v rakovu z navedenega sledi, da se je večina umanističnega edagoškega kadra izo brazila v radu edagog Ozvald, filozof eber, zgodovinar ©autmann, germanist elemina in slavist amovš, naravoslovi a so redvsem absolventi dunajske almae matris zimskem semestru ¦ je s redavanji nastoil Frane idrič, ki je bil sier redlagan za rednega rofesorja že oleti , a ni bil imenovan, saj mu državna urava ni bila naklonjena takšni razmera je idrič še na unaju rijavil abilitaijo in bil nato otrjen kot rivatni doent za slovansko filologijo rof álav ondrák, ki je odajal v rno, si je idriča želel za svojega naslednika, zato je bil idrič v zimskem semestru ¦ s redavanji iz zgodovine slovanski F idrič: ismo F amovšu, isma Franeta idriča Franu amovšu Ljubljana: ZC SZU, , stran