Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi novi univerzi rotićeva vlada je bila najrej ustanovitvi naklonjena, nato a je redlagala odložitev Somladi so slabe novie rišle še iz Zagreba a Filozofski fakulteti so zavrnili aralelne stolie, na ravni so trdili, da želene katedre niso skladne z univerzitetno zakonodajo, na ediinski a so oudarili, da mora imeti rofesor svoj inštitut ali kliniko, kar je ovezano z velikimi stroški seučiliška komisija je nadaljevala svoje delo in s tem reričala vlado v eogradu ralj eter je imenoval rvi rofesorjev ljubljanske univerze: tri na ravni, teološki in mediinski ter štiri na tenični in filozofski fakulteti a stolio za matematiko je bil imenovan §osi lemelj, na stolio za slovansko filologijo ajko atigal, na stolio za slovenski jezik a Fran amovš si so že imeli abilitaijo univerze v Černovia oziroma v radu z dunajske dvorne knjižnie je rišel kustos van rijatelj, ki je ostal rofesor za zgodovino slovanski literatur novejše dobe s osebnim ozirom na slovensko ektor je ostal lemelj, dekan Filozofske fakultete a ajko atigal Prva redavanja sredo, , je bil slovesen dan in tega so se zavedali vsi sem se je mudilo, kajti ob deveti dooldne se je začelo redavanje o istorični gramatiki slovenskega jezika glasoslovje Frana amovša, ki je ravkar raznoval svoj devetindvajseti rojstni dan ik red vojno je v radu romoviral s tezo o raslovanski reduirani vokali v slovenščini, na fronti je onemogel, o zdravljenju se je abilitiral in se riravljal na doenturo v radu, kjer so nanj računali še v zim skem semestru ¦ amovš se je odločil za Ljubljano in ostal eden od rvi rofe sorjev nove univerze, ričakovanja študentov so bila zato velika: Z današnjim dnem, ko ričakujemo novo dobo, novo življenje, ko ustvarjamo slovensko univerzo, naj vas iskreno ozdravim kot rve slušatelje naše almae matris S tem svetim trenutkom stoa naš narod v zgo dovino, ki je ne izbriše niče nikoli več aš glavni redmet bo istorična gramatika slovenskega jezika Obširno je to olje in ni še obdelano¸ nogo imamo odlični slavistov, ki so si ridobili častni zaslug na tem olju mena oitar, iklošič, Štrekelj, Škrabe in Oblak naj nam ostanejo vedno v častnem somi nu in izgovarjali ji bomo na tem svetem rostoru z največjim soštovanjem vedno in vsekdar rugi kul turni narodi imajo svojo istorično gramatiko, mi je nimamo še aijonalna dolžnost nas, Slovenev, a je, da to sestavimo sami¸ aza za to je staroerkv slov gramatika osameznik ne zmore tako velikega in težkega dela ore to storiti akademija znanosti, more a tudi skromni seminar Zato vas ozivljam, da sodelujete o svoji skromni moče Še enkrat risrčno ozdravljeni ri tem veleomembnem koraku v slovensko zgodovino olar : Učenjak »rijaznega mladeniškega obraza« je izrekel omembno misel, da z ustanovitvijo uni verze vstoa narod v zgodovino, krati a oudaril, da narodu, če želi biti rimerljiv z drugimi, manjka zgodovinska slovnia, in vse študente ovabil, naj ri tem rojektu sodelujejo rugo redavanje je bilo v etek, , študente a je nagovoril tedaj dvainštiridesetletni ajko atigal, ki so ga izvolili za rvega dekana Filozofske fakultete in je rej deloval kot rofesor slovanske filo logije s osebnim ozirom na slovenski jezik in književnost v radu, kjer je še v letnem semestru redaval rusko slovnio in slovansko besedotvorje Študenti so s soštovanjem zrli v učenja ka s častitljivo olstojevo brado, ki se je kljub mednarodni karieri odločil za ljubljansko univerzo: