Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi rišleki a dostikrat ladno srejeti in izostavljeni naadom resnični madžaronov Oznaki »domačin« so rade sledile olitične reselitve iz rekmurja, v rekmurje a so neredko riajali službovat reganjani olitični strank S številnimi remestitvami o kazni in službeni otrebi so olitični oblastniki naredili iz tega obmejnega dela Slovenije »Sibirijo«, zdaj za liberale, zdaj za klerikale, vedno za komuniste okolj, ©orvat ¡¡: ¡ udi arivski dokumenti iz obdobja neosredno o riključitvi leo rekonstruirajo nastrojenost lokalnega slovensko govorečega rebivalstva do novega slovenskega režima v okviru raljevine Srbov, ©rvatov in Slovenev omandir murskosoboške žandarmerijske čete je tako arila oročal o tem, da se na madžarsko roagando, s katero je oskušala madžarska oblast ridobi ti odoro rekmurskega rebivalstva za revidiranje državne meje in vrnitev čim večjega dela rekmurja nazaj k adžarski, ozitivno odziva tudi »nezavedna tukajšnja inteligena« rnitev v okvir adžarske naj bi ob lokalnem madžarskem rebivalstvu odirali tudi »vsi luterani, na čelu z luteranskimi gostilničarji, astorji in učitelji ed katoličani so nasrotni skoraj vsi duovniki, veliko učiteljstva in vsa inteligena« temu je ise oročila v nadaljevanju dodal še naslednje: »rekmurski narod nas sovraži – osebno Srbe – ter je reričan, da tvori oseben in ne sloven ski narod« S, ov ¦ Še več, v tovrstni naeti okoliščina je bil elo duovnik in narodni oslane §ožef lekl, eden redki resnični lokalni odornikov slovenskega naional nega gibanja že v času red okuaijo rekmurja, zaradi svoji avtonomistični stališč leta okarakteriziran kot državi nevaren element S, ov ¡¦ kle o okuaiji in riključitvi rekmurja se je bilo lokalno rebivalstvo rimorano soočiti z novimi razmerami, še zlasti s ričakovanji nove oblasti, ki je začela okrajino in tam živeče ljudi uravljati na drugačen način endar je tudi v sremenjeni olitični, kulturni in soialni okoliščina marsikaj »starega« še narej določalo vsakdan rekmurskega rebivalstva ako so denimo ogr ska ravila dedovanja še globoko v medvojno obdobje v osamezni zauščinski rimeri usmer jala rinie renosa družinskega remoženja eme , medtem ko so urbanistično odo bo urske Sobote še kone dvajseti let določala »ravila Železne žuanije glede stavb in javne čistoče«, srejeta leta rumen udi evangeličanska verouk in bogoslužje sta kljub težnjam novi slovenski oblasti o jezikovni omogenizaiji še narej otekala v rekmurski knji žni slovenščini uzmič a orajajoči se novi red stvari, ki je rišel v okrajino z jugoslovanskimi vojaki in slovenskimi uradniki, se je bilo lokalno rebivalstvo risiljeno tako ali drugače rilagoditi roesu ostone ga rilagajanja so individualne odločitve in izbire – kot zmeraj – določali ragmatični remisleki in instituionalne risile ekateri lokalni rebivali madžarske narodnosti so bili tako riravljeni »ostati« Sloveni, da so lako sodelovali ri delitvi veleosestniške zemlje rav nič drugače ni moglo biti niti s tradiionalno okrajinsko identiteto slovensko govorečega rebivalstva: soočena z zatevami in ričakovanji državnega aarata je ostooma zamrla in se v sremenjeni in rede lani obliki oranila kot živaen »rekmurski lokalatriotizem« ot dominantni rini etnične iden tifikaije a je na njeno mesto stoila ideja moderne riadnosti slovenskemu narodu