Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi govoreče rebivalstvo dojemali kot del slovenske naionalne entitete, ki strnjeno oseljuje rostor od §adranskega morja do zaodni redelov Ogrske osi b o drugi strani a je lokalno rebivalstvo – z izjemo eščie katoliški duovnikov – vztrajalo ri svoji lokalni in okrajinski identifikaija jiove seifične slovenske kolektivne identifikaije je določala artikularna evan geličanska in katoliška knjižna tradiija, omemben delež k oranjanju artikularnosti a je rise vala tudi ogrska država, ki je v desetletji red razadom absburške monarije načrtno zavirala in onemogočala čezmejne »vseslovenske« olitične iniiative Leta so se zato slovensko govoreči rebivali rekmurja v številni situaija dejansko identifiirali kot Sloveni oziroma Sloveni, ri tem a riajajoči slovenski uradnikov niso obravnavali kot Slovenev, tj kot ria dnikov lastne etnične skunosti Oisovali so ji kot ranje, Slave ali a kar kot »rišleke« osi a osledie tovrstni razlik, ki so imele svoje korenine v obdobju red razadom vstro Ogrske, je že red desetletji nazorno oisal iroslav okolj : : z tega dialektičnega nasrotja, ki je negovalo domače narečje in zavest domačinstva, s tem a rekmure odtujevalo knjižni slovenščini in njenim nosilem »ranjem«, se je oranilo rizadevanje o okrajinski in olitični samostojnosti in ločenosti, ki ga je večji del rekmurev rinesel s seboj v §ugoslavijo o okoli ščino so očitno izkoriščali olitični in gosodarski dejavniki ¢nako kakor ob roadu avstroogrske monar ije so olitični voditelji rekmurev tudi v §ugoslaviji zatevali ne le ravio do rabe rekmurščine v šoli in uradu, temveč tudi ravio do avtonomije v vse uravni, rosvetni, kulturni in finančni zadeva zatevi, ki je redvsem oudarjala osebnosti in koristi domače krajine in krajanov v škodo slovenske skunosti, so zajete vse bistvene značilnosti olitike rekmurski katoliški in evangeličanski voditeljev, ko so skrajneži od nji govorili in isali o »rišleki« in »ranji«, ki da so rišli v Slovensko krajino »kak kaštiga, kak boži bič«, da se vedejo kak faraoni in »so roti nam kak je bio ain roti belu« ed »rišleki« in domačini so se koja največkrat lomila okrog vrašanja vloge okrajinskega rekmurskega knjižnega jezika v šolstvu in ri bogoslužju rekmurski slovenski jezik namreč ni bil zgolj simbol etnične artikularnosti lokalnega slovenskega rebivalstva, temveč redvsem jezik lokal ne evangeličanske erkve in katoliške astorale oziroma verouka navkljub velikemu simbolnemu omenu in restižu so riajajoči slovenski uradniki, med njimi še zlasti učitelji, rekmursko knjižno tradiijo ogosto obravnavali okroviteljsko, občasno a tudi z nerikrito zaničljivostjo ila naj bi zgolj narečje knjižne slovenščine, ki jo je treba kot tako odraviti, saj vendar en narod ne more imeti več kot enega naionalnega knjižnega standarda osi erazumevanje med domačini in »rišleki« je še dodatno oglabljalo dejstvo, da je v revladujoče odeželsko in konservativno okra jino, kjer je slovensko govoreče izobraženstvo ob eščii učiteljev zastoal redvsem krog lokalni katoliški duovnikov in evangeličanski astorjev, začelo z drugega brega ure riajati slovensko učiteljstvo, ki je v tem okolju širilo liberalne nazore Učitelji, ki so riajali z območij zunaj rekmurja, ogosto niso razumeli narečja, tuje so jim bile navade, rekmure a je odbijal njiov vsiljivi »uraatrioti zem« rekmure evangeličane je motilo, da so bili na njiove šole nameščeni učitelji katoličani, katoliški žuniki a niso bili zadovoljni, da so dobili na šolo liberalnega učitelja ali takega, ki se ni znal zbližati z domačini Učitelj rišlek a je menil, da se »duša rekmurskega ljudstva« še ni sojila z dušo domovine, da sre tamkajšnjega naroda še ne bije s srem našim ako je rišlo do razdvajanja na učitelje »rišleke« in učitelje »domačine« Slednji so bili rvim vse remalo zavedni, elo krivično označeni kot »madžaroni«,