Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi in verski ustanov, do šol in vzgojni ustanov, do svobodne rabe jezika in raktiiranja verski obredov oma saj tako korenito kot nova koneija državljanstva a je o riključitvi raljevini Srbov, ©rvatov in Slovenev v življenja rekmurskega rebivalstva zarezal tudi oseg države v obstoječa lastninska razmerja na odeželju negotovi rvi ovojni tedni in mesei o nastanku nove južnoslovanske kraljevine, zaznamovani z vseslošnim razsulom, z majavim oziroma kar neobsto ječim monoolom državnega aarata nad nasiljem in z zelo ostonim ekonomskim in moralnim okrevanjem, je namreč o vsej državi rišlo do vrste bolj ali manj nasilni izbruov ruralnega uor ništva eneš ¡£ eman £ ana Od vojne izčrani in osledično šibki oblasti ni ostalo drugega, kot da oskusi radikalna odeželska soialna gibanja aifiirati z obljubo agrarne reforme, ki bi kmečkemu rebivalstvu zagotovila dosto do osnovnega sredstva za reži vetje – zemlje a začetku leta je regent leksander tako naovedal, da bodo na ozemlju države odravljena veleosestva, zemlja a bo roti lačilu razdeljena med siromašne oljedele, s čimer naj bi vsak Srb, ©rvat in Slovene ostal lastnik zemljišča eleosestnikom je bila v zame no za razlastitev obljubljena ravična odškodnina naslednji leti je tako tudi v rekmurju tisoče ektarjev obdelovalne zemlje zamenjalo lastnika, kar je sremenilo ekonomsko in soialno odo bo okrajine: obseg ovršin, ki ji je imelo v lasti dvanajst veleosestnikov, je bil namreč red začetkom agrarne reforme v rekmurju tolikšen, da je bilo mogoče okrajino reoditi z enega na drug kone in ri tem vse kilometrov oditi zgolj o veleosestniški zemlji Od veleosestev je bilo zato odvisni tisoče lokalni kmečki družin, saj so onekod ele vasi obdelovale ovršine, ki so ji imele v najemu od veleosestev grarna reforma je sier v rekmurju otekala zelo oča si ri razdeljevanju zemlje se je namreč križalo veliko interesov, ostoek količenja in razdeljeva nja a je bil zaleten Uočasnjevalo ga je tudi neneno menjevanje vlad, ritožbe, oravki in razveljavljanje odločb ter vmešavanje olitični strank, kljub temu a je nekaj več kot deset let od razglasitev rvi agrarni uredb in zakonov skoraj deset tisoč agrarni interesentov v rekmurju uselo dobiti v last Õ orejšnje veleosestniške obdelovalne zemlje elež veleosestev je bil otemtakem v okrajini še zmeraj velik, vendar a se je osestna struktura mali kmetov ven darle izboljšala o a ni ublažilo soialni razmer, saj so se bili kui zemlje risiljeni zadolžiti, ri čemer so lako svoja osojila največkrat olačali zgolj z množičnim odajanjem na sezonsko delo v tujino okolj : – z tega razloga je, kot ugotavlja okolj, agrarna reforma usela »redvsem kot sredstvo za omiritev radikalnega razoloženja kmetov, ki so o vojni ter jali zemljo, znatno manj a kot risevek kreitvi kmečki gosodarstev« okolj : temu je riseval tudi zakonodajni okvir, saj v roes razlastitve niso bili vključeni veleosestniški gozdovi ako so lastniki ogromni rekmurski gozdni ovršin svoje gozdove svobodno oddaja li in rodajali lastnikom bank in odjetij i so ji močno izkrčili, medtem ko večina rekmurskega rebivalstva ni imela dostoa do lastnega lesa za kurjavo ed rekmurskim rebivalstvom je agrarna reforma zanetila tudi veliko reirov in sorov lokalnem časoisu ovine so tako ugo tavljali: »grarna zemlja je najmre rodila več sovraštva in okvarjenosti v čovečoj drüžbi v tej dese ti letaj kakor rle svaje v etdeseti letaj« okolj :