Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi Slovenski uradniki so takoj o riodu v rekmurje rekinili z obstoječo ogrsko uravno rakso in začeli na novo organizirati različne veje urave in vzostavljati državne instituije, ri tem a so se zgledovali o »staroavstrijski« administrativni ureditvi, ki je v reostali redeli od oblastjo ljubljanske eželne vlade tudi o relomu jeseni še narej ostala v veljavi ilfan : ¡–¡ roesu revzemanja oblasti je bila velika večina rejšnji ogrski uradnikov odu ščena, saj niso bili vešči knjižne »islajtanske« slovenščine, ki se je o riključitvi uveljavila kot uradovalni jezik tudi v rekmurju Obenem se je slovenski olitični vr odločil, da bo na okuira nem ozemlju uvedel zakonodajo, ki je bila v veljavi v drugi redeli od oblastjo eželne vlade za Slovenijo er so tudi o razadu vstroOgrske na slovenski ozemlji raljevine Srbov, ©rvatov in Slovenev ostali v veljavi bivši avstrijski redisi, je to omenilo, da so v rekmurju takoj o okuaiji ogrsko zakonodajo zamenjale kodifikaije, ki so bile uzakonjene v avstrijskem delu dvoj ne monarije Škerlj ovrstna odločitev je močno zarezala v življenje lokalnega rebivalstva, saj se je ogrsko ivilno ravo v marsičem bistveno razlikovalo od avstrijskega rava – še najbolj izrazito ri vrašanju dedovanja endar a je tovrstna korenita ravna transformaija naletela na odobravanje lokalne duovščine, saj je odravljala dotlej veljavne ogrske redise o ivilni oroki in o možnosti razveze katoliške zakonske zveze eme Še toliko bolj kot uravna in ravna reureditev, ki jo je uokvirjala »islajtanska« tradiija, je vsakdan in reživetvene strategije rekmurskega rebivalstva v novi državi zaznamoval nabor uredb in zakonov, ki so rvič stoili v veljavo šele o razadu vstroOgrske kraljevini Srbov, ©rvatov in Slovenev je bil oolnoma na novo oredeljen konet državljanstva Če red izbru om rve svetovne vojne naionalnost vsaj na normativni ravni v avstrijskem delu olovie ni igrala bistvene vloge ri določanju državljanstva in redvsem ri soštovanju osameznikovi državljan ski ravi von ©irsausen , a je že od jeseni ostajalo vse bolj jasno, da bo naionalna riadnost v raljevini Srbov, ©rvatov in Slovenev še kako vlivala na to, kakšen bo odnos oblasti do osameznega državljana ovo državo so namreč oblastniki dojemali kot realiza ijo rinia naionalne samoodločbe, saj naj bi izražala suverenost enega državotvornega tro imenskega jugoslovanskega naroda, sestavljenega iz tre lemen – Srbov, ©rvatov in Slovenev endar a vsi rebivali na ozemlju države niso bili riadniki državotvornega naroda, saj je v meja nove države živelo tudi rebivalstvo, ki se je samo oredeljevalo ali a ga je državni aarat uvrščal med riadnike drugi narodov – denimo Črnogori, akedoni, §udje, emi in adžari osnia £ Štiks : – ovrstne razmere so o okuaiji in riključitvi revladovale tudi na odročju rekmurja, kjer je nova oblast lokalno rebivalstvo, ki je bilo uravičeno do drža vljanstva raljevine Srbov, ©rvatov in Slovenev, ločevalo v dve kategoriji rvo skuino je bilo uvrščeno večinsko, tj slovensko govoreče rebivalstvo, ki ga je državni aarat odslej obravnaval kot sestavni del slovenskega lemena in s tem državotvornega naroda drugi skuini a so se znašli tisti rekmurski rebivali, ki ji je oblast rištevala med državljane madžarske in nemške narodnosti – torej med dve uradno riznani manjšini skladu z zavezami mirovne ogodbe, ki jo je raljevina Srbov, ©rvatov in Slovenev odisala z zavezniškimi silami, naj bi tem rebivalev rekmurja država zagotavljala olnoravne državljanske ravie, nediskriminatorno obravnavo ri kandidiranju za javne službe in oravljanju oklia, ravio do zaščite življenja in svobode ter osebne manjšinske ravie javno izražanje vere, ravia do ustanavljanja dobrodelni soialni