Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi glasbeno zgodovino in estetiko, bil za naše glasbenike, artiste in za vzgojo strokovne glasbene kritike, katere nam je tako zelo treba, eminentne važnosti« urnik a: urnikovo a rizadevanje je riomoglo k nastanku resoluije slovenski skladateljev in glasbenikov, ki so se novembra ¡ oglasili v reviji Zbori: Slovenski skladatelji in glasbeniki enodušno in najodločneje zatevajo, da se zloglasni § v redlogu finančnega zakona, ki omogoča okrnitev našega najvišjega znanstvenega zavoda, slovenske univerze, brezogojno ukine a za kulturo našega naroda reotrebni zavod naj ne ostane samo v dosedanjem obsegu, amak naj se še izolni, ter naj se mu dodeli tudi muzikološka stolia Cvetko : ¡ ozneje se je zatevi o ustanovitvi visokošolskega glasbenega študija v analizi otreb sodob ne univerze ridružil tudi ragotin Cvetko Cvetko antuanija je o njegovi smrti na konservatoriju nasledil ilko Ukmar, ki je redaval glas beno zgodovino vse do ustanovitve glasbene akademije – ratek vmesni čas je ouče val zgodovino na konservatoriju Slavko Oster z tega obdobja obstaja njegov tikois z naslovom lasbena zgodovina , ki obsega vsebino njegovi redavanj arbo : , ri tem a bi veljalo raziskati, koliko se je Oster oiral na antuanija ri koniiranju svoji redavanj Oster je namreč o antuanijevi smrti njegovo vdovo rosil, naj mu odstoi zaiske o zgodovini jugoslo vanske glasbe O tem riča vis v antuanijev osebni koledar na dan , torej manj kot mese dni o antuanijevi smrti : »rof Oster ollte Ôuasi aas Skriten über §ugosl usikges aben« rim lasbena zbirka U, antuanijev ariv, inv št ¦, maa Zanimivo je, da si je tudi dler o antuanijevi smrti rek njegove vdove želel dobiti nekatere rokoise iz njegove zauščine oleg tega ga je antuanijeva družina rosila, da bi oenil rokoisa za svetovno zgodovino glasbe in zgodovino glasbe južni Slovanov, ki naj bi ju odkuila lasbena matia uret : §avno vse glasneje in izraziteje izražena otreba o muzikološkem študiju se še dolgo ni uresni čila, zato a je univerza vendarle iskala oti, da bi študentom vsaj deloma omogočila študij glasbe ne zgodovine ¢no od taki riložnosti je redstavljala možnost oravljanja osebnega izita ako je bilo mogoče na odlagi odloka sveta Filozofske fakultete iz leta na fakulteti oravljati doda tni C izit tudi iz glasbene zgodovine Sive : ¡ Omenjena riložnost je raktično ome nila rvi korak k oblikovanju muzikološkega študija in čerav še ni bilo ravi redavanj ali redava telja, je vendar ta možnost že kmalu naletela na zanimanje študentov rvi se je k izitu še istega 5 leta rijavil arel akove, naslednje leto a še §ože Osana odlesnik omášiková : Fakulteta se je za sodelovanje ri izeljavi obe izitov obrnila na Stanka remrla remrl je bil tedaj lasbeni zbirki U je sier med antuanijevo zauščino oranjeni kar nekaj koledarjev, v kateri najdemo skrbno zabeležene najrazličnejše zabeležke od službeni zadev do visov bolj osebne narave ekateri visi so ovsem kratki, drugi a reajajo o obsegu in obsežnejši razmišljujoči vsebini v rave dnevniške zaise o antuanijevi smrti je zanje še nekaj časa skrbela njegova soroga, a vse manj redno in obsežno 5 Osana je izit oravljal ustno red komisijo v sestavi: red rof dr ojeslav ole kot redsednik komisije, izr rof dr Frane Stele ter red rof Stanko remrl, ki je bil v komisiji torej edini glasbenik ri tem so v univerzite tnem arivu zabeležena tudi značilna muzikološka vrašanja, ki ji je verjetno riseval remrl: gregorjanski koral razvoj, doba vokalnega večglasja z razvojem šole osebej o alestrini in allusu, začetki oere v taliji, unajski klasiki, glavni zastoniki naše in češke glasbe, novinska glasba v stoletju odlesnik omášiková : ¡