Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi razstavo azvoj glasbe ri Sloveni Stelè njegovem arivu najdemo razrave o sloven skem etju, glasbeni instrumenti, delovanju godbe v ljubljanski naionalni gardi idr elik del nje govega strokovnega rizadevanja je ostal v rokoisni zauščini rimož uret navaja ¡ antuanijevi objavljeni enot — samostojni knjig, razrav in risevkov v razni slovenski, rva ški, nemški idr revija — ter ¡ rokoisov, skuaj torej kar ¡ del uret : antuani je imel za oučevanje na konservatoriju nedvomno najboljše referene a novousta novljeni ljubljanski univerzi je v leti od do že redaval starejšo umetnostno zgodovino, areologijo in eigrafiko oleg tega je imel omembne izkušnje tudi s oučevanjem glasbene zgodovine Že na unaju je namreč oleg umetnostne zgodovine redaval na različni šola tudi zgodovino glasbe, zato so ga leta odlikovali s častnim nazivom »rofesor« uret : ed njegovo zauščino je najti skrbno urejene rirave za redavanja, ki ji je imel za lasbeno šolo unajskega ambrozijanskega društva ereinsmusiksule des ³iener brosiusereines leta z nji odseva skrajno disiliniran, urejen, redvsem a širok regled nad relevantno litera turo z različni muzikološki odročij odobno skrbno in oglobljeno so zasnovani zaiski za redavanja iz katoliške liturgike, ki ji je antuani riravil na lasbenozgodovinskem inštitutu dunajske univerze v letnem semestru lasbena zbirka U, antuanijev ariv, inv št ¦, maa ¦ ako obsežna je bila njegova rirava na glasbenozgodovinska redavanja, kaže tudi rokoisna skrita z naslovom usikgesite ³ien , ki vsebujejo kar nadrobno isani strani lasbena zbirka U, antuanijev ariv, inv št ¦, maa e doolnjuje nekoliko bolj zgoščen rokois na ¡ strane z naslovom usikgesite s regledom glasbene reteklosti od radavnine do danes »jetzt«, urejene o načeli slogovne eriodizaije lasbena zbirka U, antuanijev ariv, inv št ¦, maa ¡ antuani je glede na široko razgledanost nad sodobno relevantno literaturo, temeljitost, natančnost, skrbnost in oglobljenost do svojega dela ter glede na razmeroma bogate edagoške izkušnje, a tudi stike, ki ji je gojil z najuglednejšimi strokovnjaki svojega časa, lako ostavil v Ljubljani nivo oučevanja glasbene zgodovine na najvišjo raven, rimerljivo s odobnimi redavanji na tuji univerza Čerav je svoja redavanja namenjal gojenem konservatorija, ni dvoma, da so se v nji zralile tudi antuanijeve dunajske univerzitetne izkušnje a konservatoriju se je oleg slošni glasbenozgodovinski redavanj osvečal osebej slovenski in južnoslovanski glasbi ako obstaja rokois redavanj iz glasbene zgodovine §užni Slovanov s številnimi skiami in natančno analizo dogajanja lasbena zbirka U, antuanijev ariv, inv št ¦, maa ¦ osebej zanimivo je tudi zajetno rokoisno gradivo na ¡ strane za redavanja iz Zgodovine glasbe na konservatoriju Svoja redavanja je znal tudi umorno začiniti, kot kaže zais: »lasbena zgodovina je na konservatoriji navadno strašilo za gojene« z tega nato izeljuje elo analizo omena in nujnosti glasbenozgodovinskega znanja rim Zgodovina glasbe šoli absolvirano gradivo, lasbena zbirka U, antuanijev ariv, inv št ¦, maa oučeval je tudi glas beno zgodovino na Orglarski šoli ter za ta namen izdelal regled razvoja erkvene glasbe, ki je srva izajal v Cerkvenem glasbeniku, rokois a obstaja ravno tako v antuanijevi zauščini lasbena zbirka U, antuanijev ariv, inv št ¦, maa ¦ Z znanjem in izkušnjami, ki ji je imel antuani na odročju glasbenega zgodovinoisja, se tedaj ri nas ni mogel rimerjati ravzarav niče, zato je dejansko ostal eden ključni mož za ¡