Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi rek dlerja je antuani ostal eden rvi sodelavev ružbe za izdajanje lasbeni some nikov vstrije esellsaft zur ©erausgabe von enkmälern der onkunst in Österrei, ki je izdajala obsežno zbirko glasbeni del od dlerjevim uredništvom ed sodelave ri rojektu je bil imenovan že leta , torej še red uradnim nastankom družbe £ ©ilser : antuani se je v tem okviru osvetil reučevanju življenja in dela §aobusa ©andla allusa in ozneje skuaj z ¢milom ezenjem izdal v okviru omenjene izdaje v obdobju od do sedem zvezkov motetov skladateljeve zbirke Ous musium Z ezenjem, s katerim se umešča ta med »najbolj usešne in marljive urednike« zbirke ©ilser : , sta sodelovala ri znan stveni redakiji notnega teksta, medtem ko se je sam antuani lotil rekonstrukije skladateljevega življenja in oisa njegovi del Za ta namen je oravil vrsto obsežni raziskav v vstriji, emčiji in na Češkem Finančno ga je ri tem odirala sama družba, a tudi kranjski deželni zbor, mestni magistrat v Ljubljani in ranjska ranilnia ©ilser : – Leta je sodeloval z odborom ednarodne glasbene in gledališke razstave nternationale usik und eaterausstellung na unaju, katere glasbeni del je vodil dler, kar znova riča o velikem dlerjevem zauanju v antuanija z obdobja riravljanja razstave je oranjeno tudi rvo antuanijevo ismo dlerju ©ilser : domovino ga je že leta ovabil kranjski deželni glavar, baron Slegl Znova se je vra šanje ododa v Ljubljano odrlo leta in , ko se je nato antuani odločil za selitev — morda tudi zato, ker so njegovi ženi svetovali, naj živi v »bolj naravnem okolju« uret : ako je bil leta uradno imenovan za direktorja eželnega muzeja v Ljubljani, ki ga je vodil do uokojitve antuani se je oglobljeno osvečal izjemno širokemu raziskovalnemu odro čju — oleg muzikologije tudi umetnostni zgodovini, areologiji in etnologiji, zato je bil uravičeno označen kot »umanistični oliistor« Stelè rav vse svoje življenje je ostajal zvest glasbeno zgodo vinskemu reučevanju in oučevanju edvomno ima med antuanijevimi sisi še iz časa njegovega delovanja na unaju osebno mesto zgodovina glasbe na unaju esite der usik in ³ien , , s katero si je rislužil ši roko soštovanje številni vodilni muzikologov svojega časa in vse do danes velja za temeljno refe renčno literaturo s tega odročja udi sam antuani je to razravo enil kot svoje »največje delo na odročju glasbene zgodovine« uret : Objavljen je bil le rvi del zgodovinskega regleda, v katerem avtor obravnava glasbo na unaju od rimskega obdobja do smrti esarja aksimilijana Za dlerjev ©andbu der usikgesite je antuani riseval članek o glasbi ri §užni Slo vani Objavil je tudi zgodovino erkvene glasbe, rikaz razvoja jugoslovanske glasbe, slovenske oere itn edokončana je ostala njegova Zgodovina katoliške erkvene glasbe odrobneje se je osvečal še §uriju Slatkonji, Franu savru rižmanu, §uriju ievu, ¢milu damiču, avorinu §enku, alestrini, Smetani, etru ³agnerju, ozartu, ruknerju, a vrašanju Subertove kandi dature za mesto učitelja ob ustanovitvi javne glasbene šole v Ljubljani itn riravil je tudi odmevno antuani je riravil in uredil nekaj oddelkov razstave: gregorijaniko, srednjeveško glasbeno teorijo, osvetno glasbo in les v srednjem veku, nizozemske skladatelje, večglasje stoletja, katoliško in rotestantsko erkveno esem ter glasbene teoretike in ¡ stoletja uret : antuanijevi zauščini je ranjena ela vrsta različni dokumentov, življenjeisni ski, disoziij njegovi orgel, doi sov itn rim inv št ¦, maa ¡