Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi Leta je bil konservatorij lasbene matie održavljen, ključni trenutek za razvoj visoko šolskega študija glasbe a je nato nastoil leta , ko so konservatorij reorganizirali in ustano vili lasbeno akademijo osi antuani in njegovo strokovno delo onservatorij je onujal v svojem redmetniku tudi glasbeno zgodovino jen rvi redavatelj je ostal §osi antuani –, ki je zgodovino redaval od leta do svoje smrti antuani se je rodil v Ljubljani očetu ©rvatu in materi Slovenki ajrej se je o očetu izučil sedlar stva, šele sedemnajstleten a se je visal v gimnazijo Obrtniško usosobljenost, ki si jo je rido bil v zgodnji mladosti in ki je zaznamovala tudi njegovo raktično sretnost ri strokovnem in znanstvenem delu, so kot eno njegovi osebnosti radi oudarjali njegovi kolegi in rijatelji — Frane Stelè ga tako imenuje »izvršujoči rokodele« zimskem semestru ¦ je visal študij rava na unaju ozneje se je reusmeril na filozofsko fakulteto osvečal se je študiju areologije, umetnostne zgodovine in glasbe ter oslušal še redavanja iz aleografije, dilomatike, kronologije, eraldike, sfragistike, arivistike in bibliote karstva Slovansko etnografijo je študiral ri atroslavu §agiću, glasbo a ri §osefu ömu, ntonu ruknerju in ozneje zasebno ri slovitem uidu dlerju uret : oktoriral je leta z razravo o slikarstvu otonske dobe o študiju se je zaoslil v dunajski dvorni knjižnii, kjer je dobil nalogo, da uredi zbirko glasbeni rokoisov jegova zauščina, ranjena v lasbeni zbirki U, riča o izjemno skrbni in obsežni riravi za oblikovanje učinkovitega sistema ri urejanju raznolikega in občutljivega gradiva o nje govi zamisli je v okviru dvorne knjižnie nastal nov samostojni glasbeni oddelek s čitalnio in skladiščem antuani je ostal rvi direktor zbirke, ki jo je vodil vse do ododa z unaja tem času si je nabral vrsto strokovni izkušenj in ridobil najširši regled nad enim najbolj drago eni glasbenozgodovinski arivov, ki je združeval zbirke takega zgodovinskega omena in slove sa, kot sta bili nr zbirka ottfrieda van Sietna, ob kateri sta se navdiovala ©adn in ozart, a glasbeni ariv dvorne kaele grofa oritza von ietriesteina in seveda številne bogate zauščine avstrijski skladateljev oleg tega je antuani v glasbeni zbirki dnevno riajal v stik z vodilnimi muzikologi tega časa, tudi z uidom dlerjem, enim od utemeljiteljev sodobne muzikologije, s katerim ga je vezalo ristno rijateljstvo, kot ga je zaznati iz njune koresondene še tudi o ododu antuanija v Ljubljano arivu enmäler der onkunst in Österrei je oranjeni kar različni doisov antuanija dlerju ©ilser obratni smeri obstaja od leta narej v istem arivu nekaj dlerjevi konetov za isma antuaniju ter ar krajši isem, ki ji lako najdemo v antuanijevi zauščini v lasbeni zbirki ljubljanske arodne in univerzitetne knjižnie Žal ni najti drugi dlerjevi doisov, ki so se morali — kot bi lako skleali glede na obratno veliko antuanijevo aktivnost ri isanju — nekje izgubiti 1 1 antuani je svojo koresondeno sier skrbno vodil v osebni zvezki, beležil je vsako oddano ismo skuaj s kratko oznako vsebine lustrativna je svojevrstna statistika njegovega isanja, ki jo je naredil v enem od taki zvežčičev in v njej ovzel isanje med in  ¡ isem torej o , na leto¸ oleg tega je navedel elo izdatke za isma v tem obdobju –  , in rim lasbena zbirka U, antuanijeva zauščina£ inv št ¦, maa ¡