Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi atjaž arbo ilozoska akulteta, jubljana O: ¦SS§L¡¡ osi antuani in začetki glasbenozgodovinskega tudija na lovenskem §osi antuani se je o študiju areologije, umetnostne zgodovine in glasbe zaoslil v dunajski dvorni knjižnii, kjer je ostavil glasbeno zbirko in jo vodil vse do ododa v Ljubljano, ko je revzel vodstvo eželnega muzeja Že na unaju si je z delom v arivu, oučevanjem in sodelovanjem ri strokovni rojekti ridobil vrsto izkušenj, širok regled nad gradi vom in se uveljavil v krogu vodilni muzikologov o ustanovitvi glasbenega konservatorija je bil zato antuani razumljivo izbran za oučevanje glasbene zgodovine na njem Ob ustanovitvi slovenske univerze je načrtoval ustanovitev muzikologije kot samostojne univerzitetne stolie, saj ouk glasbene zgodovine na konservatoriju ni ustrezal njegovim redstavam o sodobnem muzikološkem študiju jegova rizadevanja se kljub odori javnosti še dolgo niso uresničila Šele leta je bilo omogočeno študentom na univerzi oravljati dodatni izit iz glasbene zgodovine, do ustanovitve osebnega muzikološkega oddelka a je rišlo §osi antuani, muzikologija, univerza, glasbeno šolstvo fter studing araeolog, istor of art and musi, §osi antuani gained emloment in te ienna ourt librar, ere e set u te musi olletion, leading it until is dearture for Ljubljana, ere e took over te leadersi of te rovinial useum ¢ven in ienna, it is ork in te arive, teaing and ooeration in seialist rojets, e gain ed a ide range of e®eriene, a broad vie of te material and beame establised in te leading irle of musiologists us, after te establisment of te musi onservator , it as understandable tat antuani as seleted to tea istor of musi tere Uon te founding of te Universit of Ljubljana, e lanned te establisment of an indeendent air of musi, as te teaing of te istor of musi at te onservator did not satisf is riteria for te ontemorar stud of musi n site of ubli suort, is efforts ent unrearded for man ears t as not until tat students at te universit ere able to sit an e®am in istor of musi, ile te establisment of a deartment of musiolog did not take lae until §osi antuani, musiolog, universit, musi sool ljučni trenutek za razma glasbenega šolstva ri nas je omenila ustanovitev javne glasbene šole leta nstrumentalnemu in evskemu ouku se je ozneje v okviru Filarmonične druž be ilarmonise esellsaft ridružil ouk teoretski in zgodovinski disilin, ki so naka zovale razvoj muzikološkega interesa oudarjena naionalna zavest je vzostavila vzoredno vse izrazitejšo otrebo o glasbenem ouku v slovenščini, ki ga je dejansko omogočila ustanovitev lasbene matie leta ¡ Znotraj slednje, ki si je o rvi svetovni vojni risvojila tudi dejavnost Filarmonične družbe ³eiss , se je ostooma začelo tudi oučevanje glasbene teorije, armonije, kontraunkta, komoziije in glasbene zgodovine Cigoj rstulović : ¢nega od omembnejši atičini načrtov je redstavljala ustanovitev novega glasbenega konservatorija, ki naj bi zagotavljal glasbeni ouk na vse stonja oučevanja ed razisanimi smermi znotraj konservatorija, ustanovljenega leta , je bila tudi »šola za glasbeno teorijo«, ki je obsegala elementarno teorijo, armonijo, kontraunkt in komoziijo Cigoj rstulović : S tem se je konservatorij usmeril tudi na značilna glasbenoteoretska oz muzikološka odro čja in tako resegel raven običajne evskoinstrumentalne »obrtne šole« ¡