Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi v kateri nedvomno revlada zadnji žanr ostavljanje ljubezni za osrednje bivanjsko načelo ni samo 1 lastnost Lainščkovi romanov v zadnjem desetletju, amak tudi stalnia najnovejši sodobni slovenski romanov Ljubezen v tem romanu je omembna življenjska vrednota, krati a tudi sestavina, ki se stalno reliva v leoto in dobroto, kar a je blizu ranjčevi triadi dobrotaljubezen leota istvena razlika med vsemi štirimi romani je ta, da se razlikujejo na riovedni ravni ranjčeva ravljična liriziranost rvega in ironizirana realističnost drugega romana ri redstavitvi rekmurja uorabljata znatno manj tradiionalne riovedne ostoke kot kasnejša Lainščkova romana, kateri vodilo je redvsem linearna zgodbenost udi susenz oba rekmurska isatelja gradita drugače: ranje izaja iz več izvorov, natančneje ravljie, ljudskega izročila, estetiizma lirizaije, avtobiografije, reoblikovanja svetoisemske dikije, medtem ko se Lainščkov susenz v rvem romanu navezuje na grozljivi, v drugem a na ljubezenski roman Lainščkovi romani nastoa zaradi revlade tradiionalnosti več ustaljeni redstav, elo stereotiov, v ranjčevi romani a zaradi modernizaije več novosti, redvsem je razveseljiva komoziijska dodelanost ranjčevi romanov, ki jo dokazujeta tudi t i odrta kona obe romanov iteratura C©¢L¢, §ean, ©¢¢, lain, ¡: ječnik simbola Zagreb: akladni zavod © §¢C, iško, ¡¡: ladost v močvirju Ljubljana: ladinska knjiga, urska Sobota: omurska založba §¢C, iško, ¡: ovest o dobri ljude Ljubljana: rešernova družba, urska Sobota: omurska založba LŠČ¢, Feri, : i jo je megla rinesla Ljubljana: rešernova družba LŠČ¢, Feri, : Ločil bom eno od valov: roman v tre novela Ljubljana: Študentska založba, ladinska knjiga Sveto ismo Stare in ove zaveze, ¡ Ljubljana: Svetoisemska družba Slovenije slovenski standardni revod iz izvir ni jezikov Z¢C, Fran, : Slovenska književnost Ljubljana: ZS Z¢C, Fran, ¡: Sremna beseda ovest o dobri ljude Ljubljana: ladinska knjiga, urska Sobota: omur ska založba ZU SOSČ, lojzija, : obovi mreže, robovi jaza: sodobni slovenski roman aribor: Litera ZU SOSČ, lojzija, ¡: eorija riovedi aribor: Litera 1 Sodobni slovenski roman bolj kot ojav novi ali reafirmaija stari literarni smeri določa nova emoionalnost, čustve nost ostmodernega subjekta, ki se želi, zdolgočasen in izvotljen, regristi do svoje notranjosti er mu v konstrukiji solne identitete ostane temeljno bivanjsko vrašanje zmožnost ljubezni in vzostavitve literarne razdalje do nje, se je v najnovejšem slovenskem romanu znatno ovečal delež ljubezenske¦erotične tematike in motivike, žanrsko a revladuje ljubezenski roman ¡