Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi v močvirju a že soialistično: ideji o razbojniku kot urejevalu soialni krivi se v drugem romanu ridruži agrarna reforma kot del revoluije, ki revežem deli zemljo ovsem konkretnim soial¦istič¦ nim dilemam je ridružena tudi oetološka, saj se riovedovale v drugem romanu ukvarja z dvoj nostjo realističnostfikijskost, ko razmišlja o omenu domišljije za lastni razvoj, čerav se zaveda, da domišljija ni isto kot umetnost odlomki o domišljiji in umetnosti ugotavlja, da ljudje reveč realistično doživljajo svet, njegova družina na rimer nikoli ne riše vil, saj ne ozna koneta »umi šljenosti«: »Umišljenost – resničnost – kaj je silnejše v umetnosti«¶ ranje ¡¡: ¡¡ Osnovna oetološka dilema, revlada fikijskosti ali realističnosti, je v ranjčevi romani vli vala tudi na odobe rekmurja Če rimerjamo oba romana, lako ugotovimo, da revladujejo v rvem retežno fikijske odobe sveta ob uri, rilagojene ravljični ersektivi, tj fantastičnosti, idealizaiji in lirizaiji, v drugem a realistične odobe revnega, krutega in neersektivnega močvirja Svet ob uri in močvirje sta tako dve oimenovanji, ki označujeta skrajno oziijo rekmurja£ veliko a je tudi vmesni odob, ki se raztezajo od ene do druge meje, a niso tako odločilno vlivale na reeijo slovenskega brala bistvu sta obe oimenovanji slošni, le da je rva svet ob uri znatno bolj nevtralna in z izostavitvijo reke vsaj malo konkretizirana, medtem ko je druga redvsem negativna, saj močvirje s svojo nerodovitnostjo in nevarnostjo rinaša negativno semantiko i mejni določnii sta delno vlivali tudi na odobe rekmurja rekmurski isateljev, ki sem ji že omenila na začetku svojega risevka, in tudi na romane erija ainščka a je v romanu i jo je megla rinesla uodobil rekmurje kot močvirje, ki ga sier ne oime nuje s tem izrazom očvirje je torej magični rostor, v katerem vlada boj med dobrim in zlim, oi menovan ustota, goličava, megličaste ravnie revlada zla se v Lainščkovem romanu namerno izmakne ravljični ersektivi in odredi fanta stični, saj sada roman v okrajinsko fantastiko, v kateri strašljivi učinki nadnaravni sil sledijo grozljivemu romanu uovnik §on Urski je v močvirno vasio okuš oslan ravno zato, da bi re 9 magal temne sile, a ga že na začetku revara zaeljiv videz zla rekmurje je tako kot v omšičevi riovedi stra ostalo simbolični rostor demonizma, §onov boj roti njemu a riložnost razre ševanja zaleteni bivanjski vrašanj o metafizičnem ogu, erotiki in usojenosti Zglednost glav nega junaka – duovnika – je tu moralno roblematizirana in v oolnem nasrotju s ranjčevo oetiko etičnega malega človeka, ki je v ovesti o dobri ljude z lirizaijo že imnizirana riada ranje ¡¡: ¡ zaiše, da se mu je domišljija razvijala tudi zato, ker kot mlajši otrok še ni smel risati na šolsko tabli o, si je a zelo itro redstavljal, kaj bi še dodal risbiam ostali: » oja domišljija neneno sreminja, ne le ljudi, tudi stvari, kar narej melje, ko mlinski kamni zrnje v moko ič jim ne uide, še eno samo zrno ne« rav tako velik omen kot risanju, isatelj je v resnii rad risal akvarele, njegova akvarelska tenika a je risotna že v samem romanesknem slikanju okrajine in ljudi, risodi za razvijanje domišljije tudi ibliji, edini knjigi, ki so jo redno rebirali, se o njej ogo varjali in si o svoje razlagali njene svetoisemske zgodbe Za razvoj lastne domišljije se mu zdi omembna zima, kjer se odvija družabno življenje: oče rioveduje zgodbe in zaoje, starejši se ogovarjajo in rišejo na šolsko tablio okrajinska fantastika je oimenovanje za riovedi Zuan Sosič : –, v kateri se fantastika razvije iz dedi ščine araičnega razumevanja sveta, naravni ojavov in osameznikove eksistene Fantastičnost je osledia vzorednosti dve konfliktni svetov, verjetnega in nenavadnega¦čudežnega, in krati srožilka magični dogodkov ali stanj oleg Lainščkovi romanov sadata v konet okrajinske fantastike še romana olčje noči lada Žabota in Óštrigéa arjana omšiča 9 eč o zaeljivem videzu zla in elotnem romanu v Zavetje zgodbe in obovi mreže, robovi jaza, a tudi v članki, nr Fantastika in sodobni slovenski roman ob konu stoletja