Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi grdega in slabega ir in tišina sta se jima o eni strani riljubila, o drugi a riostrila njun slu za glasove ako vsako jesen komaj čakata, da ridejo orenovi in z njimi zvoki življenja, vsako omlad a radostno risluneta zvokom narave£ a najbolj od vse uživata ob oslušanju atičinega etja esem slee atie je resežek zvočnosti elotne orenove družine, zaradi onavljanja na omembni točka riovedi a tudi osrednji simbol romana oštrčeva si zaželita družbe ljudi zaradi zvokov njiovega ogovora, zato sta zadovoljna že, ko oslušata oddaljene glasove za steno najemniške sobe, omamljena od sreče a takrat, ko atia zaoje jeno etje je sugestivno, sinestetično zlito z vizualno leoto okrajine, in s svojo zvočnostjo resega zgolj glasbeno konota ijo ranjčeva rivrženost glasbi, motivirana z avtorjevo glasbeno nadarjenostjo in literarnim vzor ništvom nr lirizirana rioved vana Cankarja, je na odoben način izražena v romanu Strii so mi ovedali ¡ , vendar je v ravljičnem romanu rivzela še več simbolni konotaij ati čina esem ni samo čustveni izliv slee deklie, ki vrednoti svet ralo drugače kot zdravi in odrasli, ač a tudi estetska vrednota, ki resega banalnost in krivičnost vsakdanjosti e rinaša samo seda tivne moči, ko ljudje ob njeni esmi ozabijo na vse gorje tega sveta, amak tudi nekaj neorijemlji vo estetskega, ravzarav že metafizičnega jena esem, največkrat oleotena ljudska esem, ima oolnoma človeški obraz, saj se izvije iz rsi malega dobrega človeka in oje o njegovi tegoba in radosti, a otem, ko luje nad močvirnimi ravniami in resega objektivne okvire lastne esemskosti, ridobiva nadčloveške oziroma nadrealne konotaije i čudno, da se je atia otem, ko je skrivnostno izginila v močvirju, relila v esem, njena esem a je že red tem izgino tjem omenila leoto, izenačeno z ljubeznijo rav esem je tisti vodilni motiv, ki oveže tri osrednje vrednote v relivajočo se trojnost dobro taljubezenleota ranje se je dobro zavedal, da bi ravljia o dobroti, leoti in ljubezni zvenela reveč neorijemljivo, zato je bralem onudil te abstraktne ojme v bolj konkretni obliki, ki jo razume tudi ovsem rerost človek: v motivu ete esmi, mediju in načinu redstavitve te triade, ki je krati tudi etični imerativ er atičina esem nikoli ne zamre, vlada nad močvirskim otokom oseben moralni red, ki usmerja tudi sovraštvo, neoštenost in krivičnost arti, ki ob zakonolo mni ljubezni sozna zadušljivost oštrčevega otoka in zato zasovraži svojega moža vana, je dovo ljeno uiti v svet, razbojniku etru oštri zbežati red žandarji, saj mu vaščani oravičijo tatvine in ostale zločine, ker krade bogatim in daje revnim riovedovale oraviči gre tudi obožni ni, ki oreza skozi ključavnio, da bi oazovala mlada orena ri ljubljenju, saj si želi mladosti in erotič ne ljubezni, ki ju starost ne more več nuditi atera so torej merila, ki določajo etično čistost v tem romanu in v imenu kateri se ostali madeži kar sami oerejo¶ o so set ista merila, ista triada, ki oganja narej elotno dogajanje: arti je nezvestoba oravičena, saj je njen sme tako le leota, v svojem življenju a si najbolj od vsega želi izolniti se v ljubezni ljubezen udi razbojnik eter oštra ima razloge za oravičilo lastni zločinov: dobrota, na konu a tudi soj leote in ljubezni, ko se odloči, da se bo vrnil o atio rav tako je očiščena tudi na: njena bistvena določnia je ljubezen, saj sta z §ožefom ostala simbol za zvesto ljubezen, ki si jo še v stari leti izražata in se rav zaradi te ljubezni tudi relijeta v ravljio Znatno drugačen je družinski, razvojni in avtobiografski roman ladost v močvirju , ustvarjalni resežek ranjčevega ovojnega obdobja Še vedno je v osredju družina in njena navezanost na zemljo ter stalna izostavljenost revščini, le da je tokrat uovedena realistično in