Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi je omenjena že v samem romanu, na več mesti a jo je omenila tudi literarna zgodovina o je vojna in zaradi nje želja ustvariti roman kot literarni otok ali zatočišče red vojnimi grozotami Literarni otok je tudi romaneskni rostor: čudoviti kraj ob uri rekmurje namreč ni oimenovano, a je večkrat v lirizirani oisi omenjena ura, njeni rokavi in tiični močvirni svet, naseljen z raz ličnimi fantastičnimi ali ravljičnimi atributi o so: neznani klii sredi najleše oletne okrajine, ritajen šeet, olglasen ogovor ali jok, čudne ostave ob ognju, srememba umrli otrok v lokvanje, tavanje zablodeli duš, švigajoči lamen … Časovno je rioved razrta v nedoločljivost z različnimi izrazi, nr red davnim, morda red nedavnim časom, tisti lei časi, nad oštrčevo išo je ostalo isto sinje nebo še otem, ko sta oštrčeva že umrla … oleg omenjeni atributov je eden izmed ravljični ostokov še idealizaija, saj temelji rioved na tre klasični vrednota riada vrednot dobrotaljubezenleota uravnava elotno dogajanje, ovito v tančie ravljične transformaije ako se vsi glavni liki reoblikujejo£ slea atia se sremeni v esem oziroma ojoči zrak, eter oštra v mit, njegova dedek in babia, stara oštrčeva, a v ravljio Seveda je ranje že v svoji rejšnji deli naslikal malega človeka kot dobrega, a nikoli rej v tako re sežni in lirizirani oblika Stonjevanje vse tre vrednot, tj dobrote, ljubezni in leote, je v tem romanu usešno izeljal z lirizaijo, osrednjo riovedno digresijo Z njo se lirizirana rioved od tradiionalne razlikuje o več lastnosti Zuan Sosič ¡: – , ki so ravzarav lastnosti lirike: je bolj zgoščena, ierbolična, figurativna, metaforična, ritmična, semantično večlastna, asoiativno nasičena, konotativna, enigmatična, sugestivna in razršena ajlažje reoznavna lastnost lirizaije v tem romanu je rav zvočnost, saj brala že o branju rvi strani revzame rit mičnost ovedi, konkretno tudi aralelizem členov Če je lirizaija raviloma dodatno zvočno ritmično organiziranje jezika in semantično zaletanje z razvito metaforiko, je v ovesti o dobri ljude zvočnost vtkana tudi v samo zgodbeno ravnino odilni motiv romana je namreč eta esem, ki vnaša osebno razoloženje, medtem ko njena zvočnost oozarja na omembnost zvoka a bi lažje razumeli, zakaj je zvok v tem romanu tako omemben, bom na kratko redstavila začetek romana lavni dogajalni rostor je rerosta koča ostareli zakonev oštra, kamor se čez zimo že sedem let zateka družina oren, arta in van ter artina slea či atia arta in van sta namreč siromašna sezonska delava, ki čez zimo ne dobita dela, zato največ riranita, če jo rezimita v oeni sobi oštrčevi Stara koča je osta vljena med murske rokave, na otok, obkrožen z jarki vode Čerav je jarek na videz miren, ko izaja iz ure in se vanjo vrača, je vendar nevaren, saj ima samo en reod – zgrešiti ta reod omeni utoiti se v močvirju oštrčeva iša mora biti nekaj osebnega, saj je nekoč, v davni časi, že reživela ovodenj, ko je ura odnesla sedem iš, rizanesla a samo oštrčevemu rodu ako živita na in §ožef na svojem otoku osamljeno in tio življenje Otok, simbol izoliranosti in osamljenosti, je krati tudi simbol tišine, saj v njuno domovanje še niso vdrli glasovi sveta, tistega ranje ¡: v romanu takole ojasni svojo odločitev za ravljično ersektivo: »Zdaj je na svetu velika vojna in ravljie bodo umrle, kolikor niso že rej, kakor bodo umrli vsi dobri ljudje, kolikor ji je še ostalo od rej in kolikor se je novi rodilo£ zakaj vsi ti dobri ljudje morajo zaustiti svoje revne domove ter svoje družine in iti daleč v svet ©iše bodo zauščene, okna zarta, in tie ne bodo vedele, komu naj ojo, rože a, komu naj veto« ogledi na svet so v tem romanu ukoreninjeni v vrednote antične in krščanske vrednostne metafizike, le da je drugi člen resnično klasične triade dobroresničnoleo v tej riovedi zamenjan z ljubeznijo