Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi tiziral red analizo štiri romanov na kratko redstavljam še šest romanov ostali omembni isateljev rekmurja: se moje merike ¡ Štefana ardoša, iljard v obrau ¡ ušana Šarotarja, eublika jutranje rose ladimirja Štefanea, ombola ali življenje¸ ¡ Suzane ratnik, ebo nad Ženavljami ilana inetiča in olčje noči lada Žabota rvi roman se ukvarja s temo, ki je tesno ovezana s rekmurjem v rejšnjem stoletju: izseljen stvom, saj sledi rekmurskim iskalem boljšega življenja od rve svetovne vojne do kona druge svetovne vojne in nekaj let ozneje jiovo življenje v riovedi se moje merike , reletu dru žin skega, zgodovinskega in avtobiografskega romana, v dvolinijski zgodbi dokumentirajo tudi fotografi je vojni čas je ostavljen tudi roman iljard v obrau, zgoščen na eno noč in eno rizorišče: znani soboški otel obra, križišče usod vse glavni likov te riovedi Šarotarjev oklon rekmur skemu mestu urska Sobota vključuje omembne zgodovinske dogodke, nr riod deče arma de, vračanje taboriščnikov udi roman eublika jutranje rose bi lako žanrsko označili kot zgodo vinski roman, saj je ostavljen v čas riključitve rekmurja k §ugoslaviji torej od leta dalje, medtem ko nenavadne in skrivnostne dogodke, ki se vrstijo o avtomobilski nesreči s smrtnim izi dom, najlažje ovežemo s kriminalnim romanom omemben zgodovinski, a ne vojni dogodek, je osrednje gibalo romana ebo nad Ženavljami a zanimiv dogodek, zasilni ristanek balona z dvema belgijskima članoma osadke v Ženavlja na oričkem leta , je razgibal zasano življenje re kmurskega rebivalstva Zadnja romana, ombola ali življenje¸ in olčje noči, se ne ukvarjata z zgodovinskimi retresi, ač a se usmerita v notranjost lika£ rvi v identitetne zadrege odraščajoče najstnie, drugi a v blodnje, rivide in uvide erkovnika afaela obe romani ni eksliitno oimenovano rizorišče dogajanja, a si o oisi zlaka redstavljamo, da gre v rvem romanu za rekmursko odeželje, v drugem a za fantastično mejno okrajino med oričkim in rlekijo rekmurje obsega v omenjeni romani različne vloge in omene, med katerimi so nekatere odobne riovedim iška ranjca –, isatelja, ki je najomembneje vlival na tematizaijo rekmurja Sam je kot rekmure, rojen v eliki olani, že zgodaj ugotavljal, da se mora rekmurje ridružiti ostalim okrajinam, ki v slovenski književnosti že dolgo obstajajo ako je uvedel in tudi zasidral rekmurje kot dogajalni rostor in temo v svojo kratko in daljšo rioved že od začetka svojega ustvarjanja, torej od rve ovesti ežaki narej Čerav se je kasne je osvečal tudi drugim rizoriščem nr Ljubljani, orenjski, je vendarle rekmurje v njegovi bogati literarni zauščini nedvomni »zmagovale« ed njimi ima osebno mesto vrune njego vega redvojnega ustvarjanja, roman Povest o dobri ljude Z njim je ranje nadaljeval lastno tradiijo redvojni romanov, v kateri je središče družina, glavni lik a je vet v lirizirane oise vasi, mesta ali okrajine Zadrave : ¡, o drugi strani a tudi odstoil od svoje oetike soialnega realizma Čerav rikaže rekmurskega človeka v značilnem odnosu do zemlje, njun odnos bolj zaznamuje oda kot kritika rivrženost idealizirani, ne a kritični dikiji, je riovedovale označil z besedo ravljia, ko je že v rvem stavku oredelil svojo rioved kot ravljio o mali, a dobri ljude Svoje sremem be oetike se je isatelj jasno zavedal, saj je omenil Ferdu ozaku Zadrave ¡: , da bo naisal dve knjigi za literarne gurmane, »ri kateri se bo navadno občinstvo najbrž dolgočasilo, ker ne bo dogodkov v njej in jo bodo lako razumeli in enili samo tisti, ki so se že reobjedli veliki dogodkov« ¢na izmed motivaij za sremembo soialnega realizma v lirizirano ravljičnost