Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi izoved »obesiti na klin« nt: oložaj v literaturi se je namreč tako radikalno sremenil, da je Cankarjeva »bela krizantema« ostala »rdeča« a intertekstualna estetska rovokaija takoj oozori na nekomatibilnost rdeče barve in krizanteme ter deluje otujitveno Cankarjeve ele krizanteme osovel ne omenja o naključju, saj se je tudi Cankar v njej ostavil red ogledalo in se ogovarjal s svojo odobo, ki ga je oozarjala na njegove naake ri rikazovanju realnosti Z dekontekstiranjem Cankarjeve bele krizanteme in z ustvaritvijo nove semantične zveze »rdeča krizantema« je osovel izničil rivajeno zvezo ankarjanskega binoma in brala vrgel iz tečajev Zato je v avantgardistični olemiki komunikaija ogosto težka in nerijetna, saj brale noče sre jemati rušenja kulturne zakladnie osovelove otujitvene efekte je mogoče oazovati le na ozadju akademskega kanona jena minusna funkija je oozarjala na nevzdržen oložaj, ki ga je imela tradiionalna umetnost v družbi elo krizantemo je rekril »jesenski grob ¦ beli grob« re za dokončno ukinitev od življenja ločene umetnosti »očke ničišča, niilistične negaije so za osovela ‘du, sre, duša’« : ¡, in skozi to »ničišče negativizma bo otrebno iti, da ridemo res na ravo konstruktivno ot«, ko ne bo več »okamenelosti red življenjem« : ¡ ozadju te okamenelosti bi lako videli tudi raz ravo Šklovskega stajenje besede, na katero je osovel oozoril še v nekateri drugi esmi, tudi dobesedno rim Ouščene, nt: osovel je o vsem ovedanem ustvaril novo besedo, ki bo »svet zase« in bo z njo ustvarjeno »gibanje med temi svetovi« : ¡ Odlomek, objavljen v dnevniški zaiski setembra , iz osovelovega načrtovanega redavanja o besedi: »olo, direktno izražanje ovo, sočno, močno zrazi reenenje, bolest, trljenje ne rimejo več, ker stoje v slovarju sivo litve ovršne vsakdanjosti in ne izražajo več bistva te ojmov« : ¡, je otemtakem blizu stajenju besede Šklovskega, a tudi njegovi razravi Umetnost kot ostoek Zato osovel »ne oje več leote ¦ tie, ki usava, moja esem ¦ drami mrtve, drami se če« n tudi vrnitve k tradiionalnemu, izovednemu načinu ni: »erazodete sanje, razodele ste se ¤…¥ Žareča znamenja ¦ so ot za menoj ¦ Z njimi ne smem« onosni mladi človek oje v noč, nt: ¡ Ukaz, odoben tistemu v esmi alejdosko: »e oživljajte mrtvea¸« nt: sredini esmi je avtoitatni del, ki ga osovel strogo zameji tako, da se ne more razrostreti čez esem v eloti, ne more revzeti vodilnega mesta kot v tradiionalni oeziji Sferično zralo ta del deformira in obrne na glavo, kar omeni, da je tudi ta del zunaj območja osnemanja, četudi na rvi ogled deluje kot ooln osnetek realnosti erz Cin in, obesi se na klin njegovo tradi ionalno liriko na ravni izovedi ukinja, na ravni avtoitata a oranja, vendar deformirano stisnje no in obrnjeno v sferičnem zralu Z eno besedo: vsi trije deli esmi, zgornji in sodnji, ki sta v sferičnem zralu deformirana kljukast nos, rdeča krizantema, in osrednji avtoitatni, ki le na videz ni doživel deformaije, ole mizirajo z načelom mimesis, z načelom vživetja in insiraije, z načelom avtonomije umetnosti in z načelom osnemanja ogledalnem odsevu lebdi avtor v obrnjeni črki ako kot se bo zaradi narave sferične geometrije transformirala črka iz evklidskega v sferični rostor in se s tem uskladila s samim naslovom, se bo tudi esem na levi transformirala v oezijo, ki bo izenačena z življenjem – iz bele krizanteme bo ostala rdeča, iz bele evklidske ravnine bo restoila v rdeč sferični rostor – ob omoči bralčevega gibljivega branja od sodaj navzgor Zato ni otrebe, da bi bil zralno obrnjen tudi tekst esmi same ekst je ostavljen red sferično zralo,