Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi razumevati v gibanju jegova zavest ubeži času in se reda »časorostornosti« nt: ¡, kjer » metrov v zraku ¦ ersektive ni več« nt: ¡ ot rečeno, se mora tudi brale konsov rebijati skoz številne osi esmi, navzgor in navzdol, narej in nazaj v rostor in o njem Začenja sier brati linearno in se giblje samo o ovršini esmi£ konstruktivni rini a ga risili, da začne krožiti in si esem ogledovati z vse strani, od različnimi koti udi če bi oteli, te esmi ni več mogoče strati v »muzej estetikov« in stare »reskušene umetnosti« : ¡ endar a v takšnem branju ni futuristične aleatorične negotovosti, amak revladujeta smisel in omenska dominanta 1 »rodimenzionalnost na dim losk« : ¡ je osovel razumel tako, da se črke in bese de, iz kateri je konstrukija zgrajena, ne gibljejo samo glede na brala ali oazovala, amak tudi med seboj v vse možne rostorske smeri ako ostane kons rostorski sistem v gibanju, kjer ravnotežje zagotavljajo osamezna jedra v esmi, okrog nji a krožijo v siralni vijugi rostorski elementi »glasov, ki so kot stavbe« nt: , kar elotnemu konsu jemlje težo in ustvarja vtis breztežnostnega lebdenja£ gre za to, da se raznina sremeni v rostor osovel je imel v misli rav to, ko je v nevnik zaisal: » ed menoj in svetom rostor, razen rostor« : ¡¡ odobno je andelštam ustvarjanje oredelil kot soad s raznino, kot inotiziranje rostora Zaradi rostorskega, stoničastega zamika besed so se redmeti sreminjali v stvari in red bralem razotegnili v času reajanje med rostorsko in časovno osjo je bistveno odkritje kon struktivističnega, aritektonskega branja » esmi rabim banalen izraz, ker mi tvori kontrast z nečim, kar je v esmi osebnega, vzvišenega a kontrast vzbuja med slikama gibanje, esem ni več enolična in oživi« : ako je vse navedeno uresničil osovel¶ Obrnjena črka , ki lebdi v ogledalu, je odsev rave črke red nami je samo olovia esmi, samo ogledalni odsev, druga olovia se skriva zunaj ogledala, v realnosti jegov inženirski izris črke je končen in loskovit, krati a z zraljenjem ustvarja neskončen rostor esem otemtakem nima kona, saj sega v neskončnost Slikovni učinek črke je v resnii učinek konstrukijski črt, odrejeni načelom sferične geometrije, s katerim esnik dosega globino rostora §e tu in je krati del kontinuuma zunaj esmi aslov te esmi je v olemičnem odnosu z geometrijsko skio črke , saj gre za šest vzore dni, ki se o načeli evklidske geometrije nikjer ne sekajo er a gre za reseganje gravitaije in s tem za novo razumevanja rostora in časa, sferična geometrija redostavlja, da se bo te šest vzoredni nekje v kozmosu sekalo in na ta način ustvarilo sferični rostor, torej tudi sferično zralo, ki ga v esmi dejansko ni redostavlja ga neevklidska geometrija, o kateri ni vzore dni, saj se remii, ki ležita v isti ravnini, vedno tudi sekata osovelovo odlično oznavanje evklidske in sferične geometrije dokazuje, da je narisana evklidska skia črke le izodišče za ustvaritev sferičnega rostora, z drugo besedo, da geometrija vesolja ni evklidska Črka se je z odslikano vsebino vred osvobodila orizontalne zemeljske rivlačne sile oz močvirja : in oblebdela v zraku, v rostoru, v etru Zdaj je jasno, da ni več oezije, da je vse aritektura o otrjuje oezija sama osovel je to vedel in tudi znal ustvariti §e bila s tem dosežena bauausovska sinteza umetnosti v okviru aritekture, kot je to želel roius¶ 1 Zbranem delu : ¡ je naačno transkribiran osovelov rokois kot »trodimenzionalni redmet m dim losk« resnii gre za »trodimenzionalni redmet na dim losk«, torej za trodimenzionalni redmet na dvodimenzionalni loskvi