Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi akšna dvojna narava konsov je ast, v katero se ujame brale, a ne zato, da bi v asti ostal, amak da bi se iz nje rešil Zato osovel ukazuje dvoje: rvič, da je treba »dvigniti melanolični ajčolan« nt: , reseči kantovski brezinteresni odnos do umetnosti, in drugič, da je treba zanikati načelo osnemanja kot odvajanja realnosti, ki ga omogoča normalno, ravno zralo Od tod ukaz: »e glej se v zralo¸« nt: , saj je resnia sveta »konveksna resnia sveta« : ako osovel olemizira z obema temeljnima načeloma tradiionalne umetnosti, z načelom iden tifikaije ali vživetja in z načelom mimesis, negaija obe načel a sodnese tudi tretje načelo, načelo avtonomije umetnosti ačelo konstruktivnega rinia t i disoiirani subjekt znova vzostavlja kot etično in ustvar jalno močnega osameznika rim enna : ali kot beremo ri osovelu: » oderna umetnost noče izvežbani, slabiški glumačev, marveč močni, elementarni ljudi« : vantgardistična esem ni bila več izraz esnikove duševnosti, ni se več okrivala z emiričnim jazom, zato se je osovel zavzemal za izgon jaza iz oezije, zanj je »konstruktivnost, disilina, organizaija dua« : ¡, svoj izdelek imenuje kons, ne a unsterk, govori o energiji v lite raturi, o etičnem človeku, redvsem a zmeraj znova oudarja sebe kot avtorja konsa, bodisi s rvo črko riimka, bodisi z zaisom imena vintilijan, bodisi s odisom a tudi s t i lirsko asa žo, s katero v svoj sinrono delujoči kons vrine diaronijo, imresionistično liriko kot odis, ki ostane s otujitvenim ostokom odrejena konstruktivnemu riniu kot dominanti rim ©ansenLöve : onavljanje in oblikovanje črke v osovelovi oeziji sominja na an ¢kovo sliko o Zaroki iovannija rnolfinija, kjer se elotna zgodba na sliki onovi v ogledalnem odsevu, krati a v ogledalu vidimo tudi avtorja, ki je ravkar stoil skozi vrata v rostor ad ogledalom a beremo: §an van ¢k fuit i udi osovel nam daje vedeti, da je rav on tisti , ki je avtor konsa, da je tudi on bil tu v trenutku njegovega nastajanja osovel rioveduje zgodbo o tem, kar se je zgodi lo zunaj ogledala, v realnosti, in s tem otrjuje temeljno konstruktivistično dejstvo, da so konsi zgrajeni iz realni faktov, ki reganjajo umetnost nt: otrjujejo avtorstvo, v katerem je izovedni subjekt sier izgnan iz esmi, a vanjo vstoa kot konstruktor ri osovelu se črka kot konstruktor in črka kot osovel idealno okrivata ritika tradiionalnega umetniškega dela je tako radikalna, da je ni mogoče zajeti z enim samim ogledom Od tod otreba o gibljivem gle danju »azstavljanje redmeta na sloje ni samo osledia umetnikovega videnja, amak je ove zano tudi s časovanjem ali dolžino eriiranja slike, z zaovrstnostjo branja teksta S tem, ko redmet ostane stvar, ride do zamenjave dominante rostora z dominanto časa« ©ansenLöve : – osnovi rostorske konstrukije je remia kot zbir točk Sledeč temu je osovel v Sferičnem zralu desno od besedila z dvema vzorednima navičniama in dvakrat s o dvema vzorednima oševniama z inženirsko skio oblikoval narobe zasukano črko , torej iniialko svojega riimka re za izrazit rimer tega, kako »črke rasto v rostor« nt: , in s tem za zatevo o gibljivem, rostorskem gledanju, saj moramo obračati glavo in ogled, da zajemamo esem v eloti radiionalni oeziji rimerno linearno branje od leve roti desni in od zgoraj navzdol tu oolno ma odove osovel nas risili, da tekst beremo od sodaj navzgor, saj le na ta način resegamo tradiionalno, z gravitaijo obremenjeno branje akšna konstelaija gibanja začenja tudi brala