Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi okvarila ura¶ Sone zaaja« nt: Ura se namreč ni ustavila, amak okvarila, torej na neva jen način kaže drugačen, nov einsteinovski, relativen čas Zveza med novim ojmovanjem časa, ki se v osovelovi esmi kaže v okvarjeni uri in zaaja jočem sonu, ne more biti naključna in nakazuje na to, da je osovel oznal oero Zmaga nad son em avtorjev aleviča, ručonia, ©lebnikova in atjušina, ki govori o odjarmljenju sona in s tem o novem ojmovanju časa in rostora ter o osvobajanju izod logike §e naključje, če je osovel na ravni absolutne samorefleksije sregovoril tudi o tem roblemu: » anj bi trel, da je kavzalnost edini zakon« : esnik ne želi biti več logičen in zakon kavzalnosti je zanj reteklost o dejstvo je zatevalo zgoščenost in maksimalno obremenjenost teksta, a tudi aktiv nega oazovala, ki svojega stališča, s katerega oazuje, nima več za absolutno veljavnega, am ak je odvisen od »remikajoči se slik« nt: osovelovo relativiziranje ojma ersektive » metrov v zraku« nt: ¡ , razumevanje neba kot rostora, izenačevanje rostora in kozmosa, omenjanje ¢insteinove relativnostne teorije: »oston obsoja ¢insteina ¦ ¢instein je reovedan ¦ elativiteta nevarna¶« nt: itn kažejo na to, da je moral oznati tudi delo ¢la Lisikega und angeometrie, v katerem gre za lanime trični, ersektivični, iraionalni in imaginarni surematistični rostor ategorija rostora je tako ostala osrednja kategorija, ki sugerira ali uresničuje nove rostorske sisteme Znamenita, tudi v osovelovi definiiji konstruktivizma navzoča enotnost vsebine in oblike rim : ostane s tem razumljivejša, saj se sreminja v enotnost semantike in rostora udi osovelova beseda se ostavi v »svetlobo besede« in nastane »gibanje med temi svetovi« nt: omen, ki ga oolag riisuje svetlobi v umetnosti, je ravzarav analogen omenu, ki ga ima svetloba v relativnostni teoriji relativnostni teoriji je ključni oskus okazal, »da Sone s svojo gravitaijo ukrivi rostor in s tem sremeni ot svetlobe, ki otuje mimo njega Sone je v tem rimeru modulator, ki vliva na rostor in na svetlobo« Ženko : odob no je osovel ostavil tezo o renosu informaij v rostor z besedami, ki rasto v rostor, z glasovi, ki so kakor stavbe rim nt: Sledeč gibljivemu gledanju oolagja je osovel svoje aritekturno, rostorsko esništvo večkrat ostavljal red ogledalo, da bi tako še dodatno oudaril rostorsko razsežnost svoji kon sov in roblem gravitaije obdelal v razširjenem evklidskem rostoru, v breztežnostnem ogledal nem odsevu erjetno se je rav zato zatekel k sferičnemu zralu, ki s svojo krogelno obliko doseže, da se žarki na robu močneje odklonijo kot v sredini, s čimer je dosežen oseben učinek gibanja, ki na ta način »raste v rostor« nt: a je tako, dokazuje osovelova izjava v dnev niški zaiski, da »zralo odseva človeško gibanje« : ¡ oudarek je torej v gibanju v ro storu, ne a v statičnem, meaničnem odsevu akšne so bile tudi t i obojesmerne esmi ri ©lebnikovu kot model neevklidskega koneta rostora ogledalu besede zares oblebdijo v rostoru, niso več geoentrične, v sebi ne nosijo sile težnosti rim ovtun : okazali bomo, kako je naslov v esmi Sferično zralo naotilo za branje esmi udi za ta kons velja ugotovitev, da je šlo na začetku stoletja za osuljiv relet znanosti in umetnosti aj somnimo, da sta se ¢renburg in Lisiki v reviji ešč zavzemala za novega konstruktivističnega umetnika kot sodelava znanstvenika, inženirja in tenika