Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi izraža že sam urizoritveni konet dve ravni: Cankarjevo dramsko besedilo je ves čas komentirano skozi dodane itate filozofov asal, ¢ de la oétie, F ©eger, L ltusser ter vizualno gradivo, kot ga redstavljajo fotografije, videi, animaije del iz slovenske in svetovne zgodovine in umetnosti, ki so rojiirani na rosojno latno, s čimer dramo ostavlja v širši evroski kontekst Svojevrsten itat je tudi senografija v tre rekati, ki je režiserjev ommage erformansu arine bramović Urizoritev učinkuje na gledala kot izrazito estetizirana in stilizirana elota, katere ideja se ves čas vrti okoli sraševanja o lačevstvu in odrejanju, §erman a na konu vzame revolver, z njim igra rusko ruleto, usoda mu nameni novo življenje ežiser ia olob je za razliko od Strela in ergerja dobesedno sledil Cankarjevemu izvirniku, a tako v gledališki odobi kot interretaiji ni onudil sodobne roblemske aktualizaije, urizoritev je koresondirala redvsem s sočasnim družbenim dogajanjem, to je takratnimi volitvami, §erman a je rikazan kot nemočen, neodločen, odnos z materjo je nezdrav, na konu a vdano odide na oličavo onet dve različni časov se vrisuje v urizoritev Sebastijana ©orvata, ki se kaže tudi v odvojitvi glavne osebe: ostareli §erman je kot eilog oziroma nadaljevanje kona Cankarjevi ©laev, ostaran, utrujen, a s oziije izkušnje in modrosti, soočen s svojimi somini v odobi mladega §ermana, ki verjame v naredek in sremem be dialogu s svojo mladostno odobo v njem set dozori želja o drugačnem svetu, zagori iskra uora, set sregovori ljudstvu, a njegove besede izzvenijo v razno, saj se gledali vmes iz avdito rija reselijo na odrske tribune, §erman a nagovarja razen avditorij Urizoritev tako na izviren način razmišlja o današnji oziiji moči in nemoči uora Zadnja urizoritev leta ¡ v režiji §aneza iana v S rama Ljubljana se začne veselo, v svetli kostumi in glasbenem ritmu valčka, nadaljuje a v manj armonični toni, konzervativni temni kostumi in očasnejšem temu, ki omogoča re mišljeno siologijo dramski oseb igralski ansambel šteje kar ¡ nastoajoči, te a s svojimi Slika : ©lai, SS rst, režija Sebastijan ©orvat foto: Lua Íuaia