Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi največkrat soočili režiserji ilan Skrbinšek leta , , , alo ratina leta , , , ¡, Slavko §an leta , , ¡ in ile orun leta ¡, , , novem tisočletju so bili ©lai urizorjeni etkrat, in sier v režiji Sama Strela , atjaža ergerja , ie oloba , Sebastijana ©orvata in §aneza iana ¡ Skozi zgodovino urizarjanja so se interretaije ©laev sreminjale od oudarjanja družbene revoluije, junakovega uora, meanizmov oblasti, razmerja med laem in gosodarjem, odnosa med instituijo in osameznikom do interretaij, ki v osredje ostavljajo notranje konflikte ter osebno dramo osameznika azumevanje ©laev je odvisno tudi od vsakokratne gledališke estetske in ideološke naravnanosti osameznega obdobja Žavbi ilojević : ¡–¡ o se najbolj okaže rav v razumevanju kona, ki je brez fabulativne zaokroženosti in omogoča različne interretaije ekatera obdobja zlasti soialni realizem, med in o svetovni vojni so §ermana rikazovala kot junaka, revoluionarja, olitičnega aktivista, kone a urizarjala otimistično, saj bo alander nadaljeval §ermanov boj Od ¡ let dalje stoi v osredje §erman kot razčustvovani in notranje nalomljeni osameznik, kone a je urizarjan kot izrazito roblematičen, brez rešitve, kjer road vse rizadevanj ovzroči §ermanov dokončni zlom in elo samomor nterretaije in režijski konet v novem tisočletju rinašajo dialog z današnjim trenutkom zrazita aktualizaija v sodobnost je značilna za urizoritev Sama Strela, ki jo izraža že sam naslov: ©laidf z mislijo na vana Cankarja , kjer je v današnji čas ostavljena tako vizualna odo ba urizoritve, od kostumov nastoajoči, senografije in rekvizitov, glasbe, uorabe vizualne te nologije, do karakterizaije oseb, araičen ostaja le jezik §erman je danes asivnež, slabič, rak tično stranski lik, medtem ko je mati močnejša, samozavestna, odloča in govori namesto njega, §erman tako sregovori šele o njeni smrti in na konu skuaj z Lojzko osadi drevo – simbol novega življenja atjaž erger je urizoritev ostavil od naslovom ©lai¦omentirana izdaja , ki Slika : ©lai¦omentirana izdaja, nton odbevšek eater in rešernovo gledališče ranj, režija atjaž erger foto: oštjan uelj