Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi torej aktivni rini delovanja, ni nujno zadosten smisel človekovega bivanja §erman, nekonformi stična dramska oseba, zvesta sebi in svoji resnii, doživi oraz na dve ravne: a čerav §erman dela v dobro ljudstva in iskreno verjame v sremembe, doživi družbeni oraz – ljudje njegovega naredka ne otrebujejo£ b oražen je tudi na zasebni ravni, saj kljub dobrim namenom s svojim dejanjem rizadene najdražjo mu osebo elika dela evroske literature so rav tista, ki rikazujejo temeljne aradokse življenja, od tod njiova nadčasovnost in večna aktualnost n čerav je za ©lae značilna klasična, tradiionalna dramska forma, v njej nastoa netradiionalni junak Cankar ne onavlja tradiionalne seme, kjer imamo junaka, ki roade, njegova ideja a zmaga ot oozarja ušan irjeve : ¡, tradiionalni junaki končajo v odovedi, smrti ali samomoru, čerav so še tako lemeniti, na konu roadejo, road a je le fizični olom, a v resnii moralna zmaga: za tradiionalnega junaka je ideja tako visoko vredna, da je zanjo riravljen darovati tudi življenje Cankarjevi ©lai a kažejo na razkroj evroskega literarnega junaka, saj je Cankar na strani življenja in ne ideje ©lai imamo dramsko osebo, ki sozna nezadostnost akije in lastno neza dostnost ter kljub življenjskim orazom in misli na samomor vztraja Od tod tudi Cankarjeva v uvodu zaisana misel, da bo kone resen, toda ne tragičen »Cankar je soznal, da svet brez usmiljenja – milosti – in ljubezni ni mogoč: da ostane le še zmaga nasilnega zla in oraz nemočne etike« ermauner ¡: est, delovanje, okončnost, reričanje in morala se tako §ermanu ne kažejo več kot zadosten smisel bivanja, v osredje stoijo oduščanje, usmiljenje in ljubezen kot najvišja sila življenja endar a, kot ugotavlja laž Lukan, ne gre za road olitičnega aktivizma in tudi ne za zlom eksistene, gre za ojav vere, ki vznikne iz množie razni besed, naolnjeni z metaforo sra, ri čemer metafora sra evoira več kot zgolj ljubezen, v njej je zaobsežen ogum, zvestoba, um »o ni reustitev usodi, ki je nad življenjem, temveč reustitev življenju, ki ima lastno ot« Lukan : ¡– rav ob konu se §ermanovi ogledi najbolj zbližajo s stališči Lojzke in učitelja ©vastje, ki svoje življenjske izkušnje in modrosti ovzame z besedami: »reričanje je kakor smetana – kaj bi z njó, če mleka ni¶« ter »aj izrašuje drevó v samoti: čemu rasti¶ aste, doraste, stroni … og sam vé, čemu ga je bil tja ostavil« Cankar : – Ob tem ostaja odrto vrašanje, ali je reričanje značilnost mladosti, njeni sanj in idealizma, medtem ko je odraslost stvar komromisa in rilagajanja, saj v središču ni več reričanje, temveč življenje samo ©lai so večno aktualni rav zato, ker izostavljajo temeljna vrašanja človekovega bivanja: kaj rinese zvestoba sebi in svojim načelom, kaj nas žene v uor, so sanje zgolj sleilo, kako nadalje vati, če dobra dejanja ovzročijo negativne osledie, ali je delovanje dovoljšen smisel človekovega bivanja, sta gosodar in lae edina bivanjska rinia … Ob te in odobni vrašanji vsako obdobje znova išče odgovore in razrešuje etične dileme, kar kažejo tudi urizoritve ©laev v stoti leti ©lai sodijo med največkrat urizorjena Cankarjeva dramska dela, in sier so bili do danes 1 na instituionalni slovenski odri urizorjeni krat, kar rikazuje abela S ©lai so se 1 Število urizoritev se lako od seznama do seznama malenkostno razlikuje glede na to, ali so uoštevane tudi neinstitu ionalne urizoritve, bralne urizoritve ter obnovitve določeni urizoritev iz retekli sezon Sama sem uoštevala odatke v knjigi eertoar slovenski gledališč ¡– ¡, zaise na sletnem ortalu sigledalorg, novejše urizoritve sem si ogledala tudi na odru