Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi materjo večjo težo kot ljubezenski zaleti z nko in rebujajoča se čustva do Lojzke ati ovzro či sornost samega dejanja, ko se junak zlomi sam v sebi ob soznanju, da ima njegov boj tudi negativne osledie in se mora soasti z vrašanjem odgovornosti za svoja dejanja »ikjer ni tako viden isateljev zasuk iz družbene kritike in satire k esenialnim vrašanjem človekovega vztrajanja v življenju« ernik : ¡ Ob zavesti, da je možno, kot mu je otrdil zdravnik, da je s svojim ravnanjem skrajšal materino življenje, a čerav samo za trenutek, se §ermanov boj z drugim žunik, oblast, ljudstvo revesi v boj znotraj §ermana samega boj med dolžnostjo in lju beznijo do matere ter lastnimi vzgibi osredje stoi vrašanje odgovornosti za svoja dejanja ter tragična krivda zaradi bolečine, ki jo je rinesel svojim najbližjim §erman ne renese dejstva, da je grešil zoer mater, zoer njeno ljubezen, kazen, ki si jo naložijo Cankarjeve osebe, je nesoraz merno velika v rimerjavi s storjenim greom ružbeno kritiko in javno delovanje zamenjajo te melj na razmišljanja o človekovem bivanju Cankar je v ©lai z minimalnimi in ekonomičnimi sredstvi rikazal izjemno zaleten odnos do matere, saj njena vloga obsega tri relike, dva nastoa brez besed in mistični glas ob konu drame ati je ves čas v ozadju, je izrazito stranski lik, a ves čas navzoča kot temeljno ozadje §ermanove notranje razetosti, njena risotna odsotnost je še osebej značilna za elotno tretje in eto deja nje rvič se kot dramska oseba ojavi v tretjem dejanju, ko ostreže alandru in §ermanu ter svoje neodobravanje obiskovala okaže z molkom in tako zavrne §ermana ontrasten rizor je riod žunika: mati mu oljubi roko, očisti mizo, ogrne bel rt ter ostreže z vso vdanostjo Ob konu tretjega dejanja a ride rvič do govorne komunikaije med materjo in sinom, ko ga ta kleče rosi, naj ne zavrže oga, čerav je §erman v resnii zavrgel le erkveno oblast §ermanova mati ima v literarni zgodovini različne interretaije, od oveličevanja njene ljubezni do oozarjanja na roble matičnost njunega medsebojnega odnosa besedilu je oazna materina ljubezen, skrb za sina in njuna medsebojna navezanost samo ugibamo lako, ali je ta osledia dejstva, da Cankar v ©lai nikjer ne omenja očeta, bratov in sester, drugi sorodnikov, imata le drug drugega¶ o drugi strani a njun odnos oredeljuje tudi nerazumevanje in molk, torej nekomunikaija, ter dej stvo, da ima mati še vedno retirano čustveno moč nad odraslim sinom, ki ga duši in s tem riklea nase ezdir artol : ako sioanalitik arijan ošiček : – iše, da dobra mati otroka sodbuja, da bi se osamosvojil, ga ne ovira ri samostojni oti egativno odobo matere najdemo nr v interretaijskem razmišljanju ileta oruna ¡: –, ko je ©lae režiral na odru ljubljanske rame: ati je §ermanova bolezen ajti vsa ta retirana čustvena veriga, na katero ga je mati riklenila, sroža v njem neznosen občutek krivde akor da ji ne bo mogel nikoli ovrniti vsega, kar je zanj storila, resta la in retrela ati je zanj ravzarav uda nadloga e more svobodno oleteti, rosto zaživeti es čas ga omejuje v njegovem notranjem svetu Onemogoča njegovo sroščenost, odraslost, zrelost S tem je ovezano tudi vrašanje, kaj §ermana žene v akijo, je to res gnev in razočaranje nad brezznačajno družbo, ki roda reričanje za košček kua, ter skrb za ljudstvo in njegov naredek ali a je to osledia neke notranje nuje, razreševanja lastni nezavedni konfliktov in frustraij aterina vloga ni vezana zgolj na rikaz sornosti dejanja in s tem razeljenosti §ermanove osebnosti, temveč je še dodaten in odločilen trenutek ri razkrivanju soznanja, da sama akija,