Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi na rimer §ermanova: »arod si bo isal sodbo sam£ ne frak mu je ne bo in ne talar¸« ter misel eni: »azadnjaštvo je dobro, narednjaštvo je dobro, najboljše a so ečene iške¸« Cankar : zid volitev sroži zalet drame, kar Cankar ubesedi izjemno zgoščeno, saj oštar ri se z novio: »se¸ se¸ se¸« in doda »Črno¸« rav tam: Slovenska inteligena, ki jo v drami redstavljajo učitelji, čez noč sremeni svoje olitično re ričanje in se rilagodi zatevam nove oblasti, ki jo redstavljata žunik in nadučitelj, svojim načelom in reričanju ostane zvest le §erman ružbena kritika in revrednotenje reričanja se nadaljujeta v šolski knjižnii, kjer učitelji izločajo knjige, ki oujšujejo, srememba oblasti tako vodi v idejno revrednotenje narodovi duovni dosežkov ova oblast zateva, naj bo učitelj zvest lae in naj oravlja svoje delo, kot mu ukaže gosodar er §erman nadaljuje s svojimi rizadevanji za ustano vitev izobraževalnega društva, to oblast razume kot neokorščino tretjem in četrtem dejanju se ersektiva, s katero so rikazani dogodki, sremeni, kot je zaisal Cankar sam, »se ričenja tragika«, v osredje namreč stoi §erman in njegova notranja razdvojenost, tragična ersektiva intelektuala, zvestega sebi in svojim ogledom, ki želi ljudstvo dvigniti iz zaostali razmer ne glede na osledie, svoje oslanstvo oblikuje v geslo »iz laev naraviti ljudi«, kot ove v znamenitem ogovoru z žunikom, ki redstavlja vr konflikta in soočenje njuni različni, a legitimni življenjski riniov: ©valežen sem vam od sra – li niste rekli, da sem moški in ošten¶ esnično, za laa nisem rojen orda bi rad bil naojen in nasičen, morda bi rad sladko očival od gosodarjevo streo, ali moje koleno je tako ustvarjeno, da se ne uogne rado£ ne uboga, a če mu sam ukažem i bilo treba, da ste mi rišli oznanit, sam sem vedel, kakšna sodba mi je govorjena Za mučena nimam volje, za junaka ne darú£ ali zgôdi se, kar se mora zgoditi – oskúbite jastreba, v goloba se le ne bo sremenil£ in naj se škrjane devet krat zakolne, lajal ne bo nikoli – Zares sem vam od sra valežen stane okazali ste mi, kaj je moj osel – iz laev naraviti ljudi£ a če le enemu odvežem roké in amet, bo dovolj lačila Cankar : ljub grožnjam s remestitvijo v ribe na oličavo ter dobronamernemu žunikovemu rigovar janju, naj odnea, in materini rošnji, ki tu rvič oseže v dogajanje in ga rosi, naj ne zavrže oga, §erman vztraja in organizira zborovanje v krčmi omaga mu somišljenik kovač alander, redstavnik ljudstva, vedno večje razumevanje, tolažbo in odoro a najde tudi v učiteljii Lojzki Četrto dejanje je tako v eloti oblikovano okoli izvedbe zborovanja, v središču a je §ermanov govor, ki se zaključi z besedami: »©lai¸ Za lae rojeni, za lae vzgojeni, ustvarjeni za la čevanje¸ osodar se menja, bič a ostane in bo ostal na vekomaj, zato ker je rbet skrivljen, biča vajen in želján¸« Cankar : – ter končnega soznanja, da ljudje ne otrebujejo sre memb, ne želijo znanja ter so zadovoljni v svoji lačevski vdanosti Cankarju use ustvariti reri čljivo atmosfero množičnega, glasnega in čustveno naetega dogajanja, kjer se revračajo mize, razbijajo kozari, ljudje se uirajo in §ermana kamenjajo, do končni vzklikov: »Ubijte ga¸« §ermana red linčanjem rešita alander fizična moč in žunik oblast §ermanov uor roti novi oblasti in duovni zaostalosti naroda je tako končan že s četrtim dejanjem, rav tako je znana nadaljnja usoda, to je remestitev na oličavo, zato se ojavi vra šanje, zakaj Cankar slo otrebuje eto dejanje¶ Odgovor se skriva v liku matere, saj §erman ni rikazan le skozi njegovo javno delovanje, temveč tudi skozi intimno doživljanje, kjer ima odnos z