Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi doživeli šele o Cankarjevi smrti leta , in sier maja v rstu, setembra v Zagrebu in , ob rvi obletnii avtorjeve smrti, tudi v Ljubljani rstno ostavitev v Slo ven skem gledališču v rstu je režiral ilan Skrbinšek, ki je velik del Cankarjevega ousa uvrstil na reertoar tega gledali šča, kritike a so bile naklonjene zlasti igralem, rav tako so oudarile, da Cankarjev namen ni bil rikazati omaljivo sti učiteljskega oklia orave : – obude za rvaško urizoritev je dal režiser ranko avella, za re v od a je rosil Zofko veder, ki je živela v Zagrebu, urizoritev v osrednjem rvaškem gledališču je doživela štiri razrodane redstave ter zelo različne odzive v tisku: od navdušenja do odklanjana, da gre za tendenčno dramo brez umetniške vrednosti in da Cankar slo ni dramatik a kritike se je odzvala Zofka veder, ki je v obrambo rija telju razložila ozadja ©laev kot tudi vlogo Cankarja v slo venskem javnem življenju orave : – Uri zoritev v ljubljanski rami je režiral Osi Šest, doživela a je za tisti čas neverjetni devetnajst onovitev, urizoritev je bila deležna ovalni kritik, še vedno a se je večkrat Slika : Leak rve urizoritve Cankarjevi ojavila misel, da to ni najboljša Cankarjeva drama, a vse ©laev v Ljubljani, rama arodnega kakor vredna urizoritve orave : – sto gledališča vir: Slovenski gledališki inštitut – leti se je okazalo, da je imel Cankar rav, ko je ob nastan ledališki muzej ku zaisal, da je drama faktično njegovo največje delo ©lai imajo klasično zgradbo v eti dejanji, Cankar a se z njimi vrača k realističnonaturali stični dramaturgiji rvi iger, razen kona: ta je mistično iraionalen, dramsko dogajanje nima fabulativne zaokroženosti, saj kone ostaja odrt Za ©lae je značilna sintetična dramska teni ka, ri kateri se dramsko dogajanje odvija red očmi brala¦gledala, v dogajanje tako ne osega jo dogodki iz reteklosti, rav tako ne izvemo ničesar o reteklosti oseb ogajanje je izjemno zgoščeno, dialog ekonomičen, vsaka relika je na svojem mestu, zato je Cankar uravičeno menil, da je »drama zgrajena od kamna« in da se ne sme nobene relike odstraniti besedilu nastoa veliko dramski oseb, in sier oimensko navedeni, ob tem a še kmetje, kmetie in delavi, ki riomorejo k ustvarjanju množičnosti osamezni rizorov Cankar je izjemno natančno obliko val stranske osebe, nekatere imajo velik učinek na dogajanje in idejo drame kljub majni količini relik in ojavljanja na odru, saj so nekakšni generalizirani nosili različni življenjski riniov, ki nas vedno znova srašujejo, kdo ima rav, kdo je junak našega časa ezdir artol : Cankar je v itiranem ismu zaisal, da »v rvi dve akti revladuje satira«, in res je odob no kot v komediji Za narodov blagor risotna družbena kritika, katere zunanji okvir je čakanje na izid volitev a vrtu red žuanovo krčmo na odeželskem trgu smo najrej riča ljubezenskemu reirčku §ermana in nke, nato a se zbirajo učitelji inka, eni, omar, ©vastja, Lojzka ter zdravnik, žuan in nadučitelj, njiove ogosto itirane izjave so že skoraj onarodele – takšna je ¡