Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi ostala samostojen razred s svojimi fondi in obveznostmi v znanstvenem društvu razravi, ki kljub več udeleženim v zaisniku skorajda ni odana, sta ojasnjena bistvena razločka: atičini člani bi ostali naročniki ublikaij rijatelj, v znanstvenem društvu a ne bi več odločali a tigal Odborniki so tako reobrazbo zavrnili s sklei, da »zveza z znanstveno družbo ni otrebna«, »¤d¥enar za leoslovje mora ostati leoslovju« in naj znanstvo »ostane oljudno«£ to stališče kaže, da ideja o akademiji in njeni vlogi v širši javnosti še ni ustrezno dozorela Ustanovitev univerze je še oglobila otrebo o instituionalni organizaiji znanstvenega dela za izvedbo kolektivni rojektov in za izdajanje znanstveni del Sodleteli oskus ovezave med Slovensko matio in ȧZ je vodil v ustanovitev Znanstvenega društva za umanistične vede v Ljubljani v nadaljevanju Z© ravilnik v deveti razdelki nadrobno oredeljuje strokovne, ravne in administrativne vidike, med nalogami a izdajanje izvirni del in gojenje nai onalni ved v slovenskem jeziku Šiviular £ atigal : – vtor osnutka ravilni ka je bil verjetno atigal: nanj kažejo elementi v »rotoravilniku«, rekonstruiranem iz drobev oklia za ȧZ ruštvu je ves čas obstoja redsedoval atigal, društvo a je bilo zamišljeno kot konstitutivno jedro oznejše akademije, za katero se je redvidela časovno nedoločena možnost ostonega razvoja do akademije s olnim sestavom štiri razredov, kar se je v dani razmera izkazalo za ametno rešitev Znanstvene naloge je društvo uresničevalo z izdajo zvezkov azrav Znanstvenega društva za umanistične vede sebujejo razrav in dvanajst monografij, ki izkazujejo znanstveno zrelost£ monografije so že razvrščene o društveni odseki tj filološkolingvističnem, istorič nem, filozofskem ali etnografskogeografskem, kot so akademijine izdaje o razredi ajvečje zasluge si je društvo ridobilo tako z idejo ostonega razvoja kot tudi z jekleno vztrajnostjo ob zastoji in domiselno otrežljivostjo v vlogi osrednjega animatorja in koordinatorja v skoraj oldrugo desetletje trajajočem rizadevanju za ustanovitev akademije e zasluge mu je riznalo tudi ministrovo oročilo ¡ ¡ z zaisom, »da redstavlja ljubljansko Znanstveno dru š tvo rvi začetek ljubljanske kademije« amovš –: kademija je bila o vse izeljani ostoki ustanovljena rof atigal je bil za svoj risevek v organiziranju znanstveni ustanov na Slovenskem dva krat imenovan za dekana Filozofske fakultete ¦, ¦, rektorja Univerze v Ljubljani ¡¦ in rvega redsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter za rvega red sednika Slavističnega društva –¡ Za svoje številne znanstvene zasluge je bil imenovan za doisnega člana Slovanskega ústava v ragi , Srbske kraljevske akademije v eogradu , §ugoslavenske akademije zna nosti i umjetnosti v Zagrebu riravljalnega sestanka ¡ so se udeležili obudnik in skliatelj atigal ter redstavniki eti ustanovni strok, srejeli so ravilnik na šesti strane, ki je bil otrjen ravila rim odroben ois organizaijskega dogajanja med –¡, vloge inštituij nr arodne galerije, društva ravnik, Slovenske matie in osebnega angažmaja rektorjev, še osebej amovša Oset : – ¡