Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi atigal : – Seminar, ki deluje od oletnega semestra ¦, je nekajkrat sre minjal ime in se vsebinsko ter organizaijsko kreil in doolnjeval, leta a se je razeil na dva oddelka ri tem je treba omeniti, da imata oddelek bogato knjižnio Rajko atigal in zorenje ideje o kademiji znanosti in umetnosti Slovenska matia –¤¥ je rvo založniško, kulturno in znanstveno društvo ¢S , ¡: – na Slovenskem, ki je s omočjo »dobre, čisto znanstvene in tudi ljudstvu rimer ne knjige« širila izobrazbo Občasne članske kritike je bil deležen »znanstveni del« društvenega in knjižnega rograma, ki je moral ričakovanje različno zatevnega bralstva usklajevati s finančni učinki zanimanja rvič je redlog o korenitem osegu v atio rinašala notia, osredovana na seji začasnega odbora ¡ ¡ ečeno je bilo, »da se dvorni svetnik Šuklje zanima za Slovensko matio« in da »dunajski literarni krogi, med njimi zlasti dr rijatelj«, vidijo finančno reši tev za atio v tem, da bi se »reobrazila v akademijo, ki bi imela rimerno trajno državno subven ijo« Šiviular otia je bila takrat vzeta samo na znanje, a se je kmalu set ojavila Od Časoisa za zgodovino in narodoisje do Časoisa za slovenski jezik, književnost in zgo dovino: rof atigal se je odločil za utiranje rostora znanosti, isani v slovenščini, in za obja vljanje razrav v Časoisu za zgodovino in narodoisje v nadaljevanju ČZ, glasilu Zgodovinskega društva v ariboru, ustanovljenem leta ri tej odločitvi ga je najbrž vodilo osebno znanstvo z urednikom asretom, gimnazijskim rofesorjem iz rada, oleg tega a najbrž tudi dejstvo, da je bil že zasnovan kot »strogo znanstven« časois in da je edini namenjal rostor tudi zgodovini slovenskega slovstva in slovenskemu jezikoslovju ter da sta z njim sodelovala že graška rofesorja Štrekelj in urko Urednik asret je jezikoslovne »strogo znanstvene« razrave, ki so zaradi za tevnosti kmalu naletele na očitke, odločno branil s sklievanjem na izvorno zasnovo časoisa in na dejstvo, da zaradi maloštevilnosti slovenski znanstvenikov stroga seializaija revij še ni smi selna enil je še, da bo ta mogoča šele takrat, »ko bo rešeno vrašanje ustanovitve velike slo venske šole« in ko se bo število odročni strokovnjakov ovečalo£ ker a je to vrašanje trenutno omaknjeno v riodnost, omeni ČZ tudi riravo nanjo ČZ , : – Številne in zelo različne težave znotraj uredništva in do isev so rieljale do osia sodelavev ter do isne ga odstoa urednika asreta januarja ¡, takoj otem a do snovanja novega vseslovenskega strogo znanstvenega filološkozgodovinskega ȧZ atigal je v življenjeisu, naisanem ob rijavi na mesto rofesorja v Ljubljani deembra , omenil »nov znanstveni slovenski časois, rvi te vrste, ki ga je o lastni iniiativi osnoval skuno s rof asretom in kustosom dr idričem« riv Univerze in o katerem se je razmišljalo že vsaj od omladi Šiviular ntelektualno jedro časoisa in gonilo sta bila torej oba graška učenjaka, ki sta odobno gledala tudi na širša vrašanja, nr na omen znanosti v družbi in dolžnost znanstvenikov, da znanstveni misli utirajo rostor v družbi akšna intelektualna drža že naoveduje tudi atigalove znanstveno organizaijske načrte v Ljubljani, ki ji je utemeljeval z dolžnostjo »do sebe« tj osebno in narod no in do človeštva Osnovni motiv za ustanovitev ȧZ je bil znanstvene narave: objavljati razrave s odročja slovenskega jezika, književnosti in zgodovine v slovenskem jeziku in za slovenskega brala Organizaijski ostoki, nr sestava začasnega imenika naročnikov, okli tj vabilo na naročilo