Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi ker da so študenti časa »remnogo izgubili« že v vojni, zdaj a da jim avstrijske univerze odrekajo ravio do študija, remalo lojalne rofesorje a oduščajo Ostre besede so bile namenjene tudi vseučiliški komisiji, češ da izgublja »vsako eksistenčno ravo« z odlaganjem študija, redlagal je še, da naj se začne študij v Zagrebu takoj ali a da se je treba raziti, »ker čemu bi s komedijo tratili čas« riv univerze , akojšnja ustanovitev univerze je ostajala nujnost, ideja o rovizo riju a neuresničljiva stranot eologi so že na isti seji redlagali ustanovitev teološke fakultete v Ljubljani, kar je bilo srejeto od ogojem, da bodo redavanja javna in v slovenskem jeziku£ do začetka februarja je seučiliška komisija odrla še enaka redloga za teniško visoko šolo in medi insko fakulteto ekleva : ovo organizaijsko fazo omeni vladno soglasje z začetka mara , da se v Ljubljani ustanovi univerza »realnega tia« tj z vključitvijo tenike S osešenim delom strokovni od komisij je seučiliška komisija do kona mara srejela načrte o organiziranosti fakultet obvezne stolie, učno osebje, seznami seminarjev in inštitutov, učni redi, urniki, fakultetni rora čuni£ za filozofsko fakulteto je tabelirani načrt redstavil atigal rila se je začel »velikošolski« tečaj tenike£ kljub občasnim finančnoorganizaijskim zastojem je bil ¡ srejet Zakon o univerzi v Ljubljani, a imenovani njeni rvi redni rofesorji – med njimi tudi atigal jiova organizaijska naloga je bila, da oskrbijo za stolie v obsegu, kot ga je zatevalo usosabljanje za ouk v srednji šola, za ustanovitev seminarjev, ritegnitev znanstvenikov in fakultetno uravo ZSU : Univerzitetni svet in fakultetni sveti so začeli delovati o razustitvi seučiliške komisije rvi semester je otekal v znamenju reševanja finančni, rostorski, gosodarski in logistični vra šanj ter rilagajanja izitnega reda in izoolnitve mreže stoli v skladu s kulturnozgodovinskimi otrebami rvo redavanje na Filozofski fakulteti je imel Fran amovš , tj na tretji dan zimskega semestra riv univerze US, , sledila so redavanja iz redmetov »slošna slovanska filologija, slovenski jezik, novejše slovanske literature ter matematika«, za druge filologe a suletorično še rimerjalna slovnia indoevroski jezikov s osebnim ozirom na grščino, latin ščino in germanščino ZSU : –¡ Za vogled v zgodovino ersonalnega in vsebinskega oblikovanja Filozofske fakultete in slavisti ke je nadvse informativna koresondena med amovšem in atigalom atigal : – , saj kaže, da je s svojo strokovno in človeško ovezanostjo ključno vlogo odigrala skuina slavistov z jedrom v amovšu in atigalu rvi obrisi fakultete so se začeli kazati že na seja rej omenjenega Znanstvenega ododseka novembra , izostrovali a so se o ustanovitvi seučiliške komisije zodišče je bilo ne le evidentiranje že abilitirani rofesorjev, amak finanč no odrto načrtovano abilitiranje evidentirani kandidatov z znanstveni odročij, ki so sestavlja la fakulteto germanistika, romanistika, rimerjalno jezikoslovje, grščina, filozofija, zgodovina, geo grafija, edagogika, biologija, botanika, umetnost, matematika Za najrimernejšo organizaijsko obliko je bila srejeta atigalova sugestija o seminarju iblioteka SZU, s štirimi glavnimi stoliami: za slovenski jezik, slošno slovansko filologijo in rimerjalno slovansko jeziko slovje, novejšo dobo slovanski literatur, starejšo dobo slovanski literatur oboje s osebnim ozi rom na slovensko ismenstvo in književnost Stolie so bile deloma drugače oantirane kot v rvi zasnovi atigal : , dodana a je bila še eta stolia – za srborvatski jezik in književnost