Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi jegovo življenjsko, znanstveno in strokovno relomnio redstavljajo imenovanje za izredne ga in rednega rofesorja za slovansko filologijo s osebnim ozirom na slovenski jezik in literaturo ¡ ter selitev v rade edagoške obveznosti so ga reusmerjale k slovenistični tematiki, znanstvene razrave je začel objavljati v Časoisu za zgodovino in narodoisje v sloven ščini, revzel je vodenje slavističnega seminarja ¡, oglobil je tudi stike s slovenskim rosto rom il je v tesnem strokovnem, organizaijskem in človeškem stiku z asretom in še osebej s F amovšem, s katerim ju je vezalo tesno strokovno sodelovanje in rijateljstvo Slavistiki v Ljubljani je načeloval vse do ododa v okoj Prevratni časi in načrtovanje znanstveni ustanov – snovanje univerze v jubljani ričakovanje, da bo nova država oseševala razvoj rosvetnega življenja na odlagi kulturne avtonomije svoji narodov, je narekovalo novim razmeram rilagojen naionalni rogram£ sestavila naj bi ga kulturna in strokovna javnost, za njegovo realizaijo a naj bi se zavzela slovenska oliti ka Za sejo Znanstvenega ododseka ri ulturnem odseku arodne vlade v Ljubljani , ki ga je vodil reznik, je bil med rvimi naovedan ogovor o ustanovitvi »entralne 1 knjižnie, akademije znanosti in vseučilišča« O tem je atigala v ismu obvestil F amovš in ga rosil za mnenje, ker ima ododsek ravio do redlogov vladi atigal : – odgovoru je atigal oudaril naslednje ostavke: čimrejšnja usta novitev univerze£ znanstvena knjižnia£ združevanje znanstveni knjižni v univerzitetno£ »strogo znanstveno društvo« akademijo z lastnim glasilom, ki bi ostalo glasilo akademijskega razre da£ inanciranje glasila£ seminar kot rimerna oblika za slavistiko£ razmislek o otrebni koraki – nekatere te ostavk so se nakazovale že ri atigalovem sourejanju še ne izdanega Časoisa za slovenski jezik, književnost in zgodovino v nadaljevanju ȧZ Znanstveni ododsek je vladi že redlagal ustanovitev stoli za slovenski jezik in literaturo v Zagrebu in eogradu atigal : , medtem ko naj bi se univerza v Ljubljani ustanovila čez nekaj let, tj o ustanovitvi knjižnie in o abilitaiji učni moči oleg že usosobljeni asrotno a je javni zbor na ljubljanskem magistratu s somenio arodni vladi zateval takoj šnjo ustanovitev seučiliške komisije, ki naj vodi »rirave za ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani« in dejavnosti v reodnem obdobju do ustanovitve jena naloga je bila tudi, da reuči možnosti za rovizorij v Zagrebu s slovenskimi katedrami in »učnimi močmi«, ki so službovale na avstrijski univerza ZSU : – seučiliško komisijo so na seji ustanovili redstavniki eti ustanovni strok in olitike£ njen redsednik je ostal ajaron, tajnik a F amovš o kona njenega mandata je bilo skliani sej ekleva : – a začetni so obravnavali kadrovska vrašanja tj evidentiranje učnega osebja in učne usosoblje nosti in do je bil že riravljen redlog za imenovanje rvi rofesorjev, čerav zami sel o rovizoriju v Zagrebu ni zaživela ne dotlej in ne kasneje atigala, ki se je tudi sam riglasil v imenovanje in je še živel v radu, omenjajo zaisniki osmi sej, bil a je obuden ri razrava o kadrovski, organizaijski in logistični vrašanji Zelo je odmevala njegova razrava »o nesod budni signali iz Zagreba« na seji : odločno se je zavzel za možnost takojšnjega študija, 1 ismu »¦ « se navaja vrstni red ustanovitve: knjižnia – vseučilišče – akademija