Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi ÄÄÄ a začetku smo onudili naslednje sestavine zrelosti slovenske jezikovne skunosti: odsotnost neotrebnega strau, smiselno odgovornost in otrebno revidnost oslej smo govorili bolj ali manj samo o strau, za drugi dve sestavini a bo, kot kaže, zmanjkalo rostora – čerav bi jima morali dodati vsaj še eno: zdravo jezikovno samozavest oskusimo vsaj na kratko Smiselna jezikovna odgovornost je govorčevo razumevanje ter zavedanje družbenega in jezikovnega učinka osameznega sorazumevalnega dejanja – in ozaveščena jezikovna raksa v skladu s tem razu mevanjem ter zavedanjem otrebna jezikovna revidnost je ravzarav samo zralna odoba odgovornosti: biti dovolj reviden, da z jezikom ne raniš sočloveka in da usodno ne raniš jezika£ in ne biti reveč reviden, da ne onemiš n zdrava jezikovna samozavest slovenske jezikovne skunosti¶ ajrej naj gre za vseslošno dojemanje osameznikov in osamezni, da sta sloven ščina in slovenska jezikovna skunost vitalni ojavnosti, vitalni redvsem v svoji olni raznovrstno sti ako ojmovanje vitalnosti o eni strani omogoča večjo jezikovno svobodo osameznika in osameznie glede jezikovni izbir ri različni vsakdanji komunikaijski raksa ruga lat jezikovne samozavesti a je – riravljenost uoštevanja tuji in uveljavljanja lastni jezikovni ravi redogoj za to seveda je, da sta osameznik in osameznia seznanjena s tem, kakšne ravie imata in kakšne ravie imajo drugi ÄÄÄ Za zaključek osezimo o omenu uvodoma navedene slovarske definiije ridevnika zrel: je slovenska jezikovna skunost danes življenjsko razgledana in čustveno uravnovešena¶ li kaže in izraža veliko modrost, remišljenost¶ o si lako samo želimo, nekatere sodobne stvari in dogodki to otrjujejo, drugi zanikajo a itro a lako sklenemo takole: slovenska jezikovna sku nost se je v zadnji sto leti okreila, globalizirala, denaionalizirala in notranje diverzifiirala otovo je zrelejša, kot je bila red sto leti – čerav je bila morda takrat olnejša zagona in uanja ri remisleku o te reče se oraja načelni teoretični dvom: ali je slo še smiselno govoriti o jezikovni skunosti naslo in o slovenski jezikovni skunosti osebej¶ ržavna dimenzija slo venskosti zmanjšuje ali a vsaj temeljito sreminja njeno etnično dimenzijo Slovenska jezikovna skunost je vse manj izključno skunost »narojeni« v slovenski jezik, vse bolj a vse tisti, ki se izobražujejo, živijo in delajo v slovenščini a ne samo in ovsod v slovenščini Slovenski javni ro stor a je vse manj samoumevno enojezičen, kar sroža od nesorazumov in nelagodja do resni družbeni konfliktov emu oložaju bo morala slovenska jezikovna skunost šele ostati kos, v njem dozoreti – še osebej olitične in izobraževalne ustanove kot o eni strani kaže, da bo globalna informaijska ovezanost, ovezana z naraščajočo večjezičnostjo za zmeraj reobrazila nekdanje enojezične skunosti, o drugi strani to ni edini možni senarij riodnosti Če se bodo namreč uresničile sodobne naovedi, bo z močjo jezikovnoinformaijski teno logij in umetne inteligene mogoče enojezičnosti kot jezikovno rakso v bližnji riodnosti elo onovno kreiti, in to v globaliziranem mednarodnem sorazumevanju se zmogljivejši avtomatski revajalniki v različni oblika ne omogočajo le vse boljšega revajanja isni besedil, temveč tudi simultano tolmačijo ri tem je zaenkrat jasno, da revajalniki vse te naloge bolje in zanesljiveje ¡