Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi in še narej, do sremembe olitičnega sistema in slovenske državne osamosvojitve leta udi ¢dvard obek je – kot misle remoščanja ideološki bregov in ersonalistični filozof – na razmerje med jezikom, narodom in osameznikom gledal kot nekaj nedeljivo elovitega, a tudi takega, kar je ri slovenskem narodu šele na oti roti končnemu ilju Leta v eseju isli o jeziku zaiše: arod ni močan takrat, ko ne more skočiti iz svoje kože, ker ima svoj izvirni jezik za varno obrambno obliko, ač a je močan takrat, ko mu ostane jezik suveren in tako rekoč osvajalen izraz, ki z njim oolnoma sroščeno občuje s svetom sak narod se mora rej ali slej tako oistiti s svojim jezikom, da mu ostane nezamenljiv in kongenialen izraz, njegova najintimnejša resnia, njegova narava obek : arod ostane torej močan najbrž to omeni tak, da živi in reživi šele takrat, ko se res ool noma oisti s svojim jezikom akšna zateva – gledano iz današnji časov¸ o obekovem mnenju je bilo tedaj to še daleč od izolnjenega, kar lako vidimo iz njegove aologije slovenščine – in kritike njenega nosila, Slovena O slovenščini ravi, da se more onašati z odlikami, ki ji marsikak drug narod nima: čista je, naravno izvirna, jasno omenska, glagolsko močna, elegantna in melodiozna, nagnjena v ralo vzornost in vendar odrta za oblikovanje resnie v vse stvarni oložaji obek : O Slovenu in najbrž tudi Slovenki a drugače: ač a je videti, da je Slovene kot izraževale jezika reej zaostal za svojo besedo in govorio ¤…¥ Slovene ni kongenialen svojemu jeziku Slovenski človek se ne izraža tako, kakor ga k temu vabi njegov razviti, razčlenjeni in rožni jezik Ugotovitev je še globlja: slovenski človek se svojega razvitega jezika ne oslužuje tako, kakor ga k temu vabi njegova zatevna in razčlenjena stvarnost, družbena in moralna obek : Čerav moramo obeka najbrž razumeti v filozofskem kontekstu, je o drugi strani res, da je bil njegov esej namenjen širši ubliki n navedena odstavka težko razumemo drugače, kot da sta o obekovo tedanja govore in govorka slovenščine nezrela v uorabi sier zrele slovenščine v zreli družbeni in moralni stvarnosti£ Slovene in Slovenka nista kongenialna svojemu jeziku Seveda obek ne navede orijemljivi in nedvoumni meril te kongenialnosti govorev in jezika, in tudi oti, o kateri bi se zgodila, ne£ slutimo a lako, da bi šele ob nastou te kongenialnosti lako sregovorili o zreli jezikovni skunosti, ki a ni kone konev nič drugega kot močni narod adaljevanje zgodbe o slovenski jezikovni skunosti o i leti stoletja gre na videz natanko v to smer in, če močno oslošimo, dozori v lebisitarni odločitvi Slovenev in Slovenk za samostojno državo leta n čerav je srva kazalo, da je s samostojno državo zgodba o dozorevanju slovenske jezikovne skunosti usešno zaključena tudi če ne ravno s obekovo kongenialnostjo, temveč s formalno suverenostjo, se je kmalu izkazalo, da je šlo samo za etani ilj ržava s sabo rinese drugačne odgovornosti tudi na odročju jezikovnega načrtovanja in jezikovne olitike Stabej