Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi identitetno ovezanost govorev in govork s svojim rvim, maternim jezikom¶ li ni ravno obratno: da javna enojezičnost identitetno ovezanost redvsem vzodbuja in varuje¶ Odgovor: zgodovin sko gledano je to zelo verjetno sodobni razmera slovenske državnosti in vključenosti eublike Slovenije v najrazličnejše mednarodne ovezave od Združeni narodov do ¢vroske unije in ata a ne nujno Zakaj¶ er se vrašanje identitetne ovezanosti z jezikom ostavlja takrat, ko obstaja 5 možnost izbire in ne takrat, ko je izbira samoumevna siljuje se mi metafora skrbne matere – ali skrbni staršev, da redstavo male osodobimo o kdaj naj starši čeram in sinovom oleg starševske ljubezni omogočajo tudi ooln bivanjski servis¶ o njiove zrelosti – in kakor sier ni nobenega zanesljivega kazala, kdaj ta res nastoi, a je vendarle razmeroma jasno, kdaj ostane nesamostojnost otoma nesrejemljiva ali kar atološka Če torej govori in govorke slovenščine slo nimajo izbire, amak za javno in uradno rabo vsaj v Sloveniji samodejno uorabljajo sloven ščino, izbira jezika razen znotrajjezikovne izbire, amak ri tem gre za druge vrste soialno identi teto identitetno slo ni občutljiva ovori in govorke ne uorabljajo svojega jezika, ker tako očejo – amak zato, ker ne morejo nobenega drugega o je v oče narodne elite edino možno jamstvo, da slovenska jezikovna skunost ostane res oolnoma slovenska in da elita ostane elita Zakaj¶ er elita v resnii dvomi o jezikovni zvestobi večine govork in govorev §osi idmar leta takole zaiše o slovenskem »srednjem sloju, olinteligeni in meščanstvu«: o živi navadno odtrgano od rirode, rav tako a ni dovolj notranje rebujeno, da bi moglo živeti omembno in samostojno notranje življenje Odtujeno je naravi, a rav tako duu Zato ne rejema nje gova narodna zavest in vest odkreitve ne od enega ne od drugega o je sloj, ki se najlaže otujči jegov najvišji ojem je korist£ kjer jo sluti, tam je voljan zatajiti svojo narodnost, za katero ga je rav tako lako navdušiti, kakor jo lako tudi izda idmar : li elita iskreno dvomi v jezikovno zvestobo ljudstva ali dvom samo izraža, je ravzarav vseeno ejstvo je, da ljudstvu ne zaua – saj naj ljudje večinoma ne bi bili dovolj zreli in odgovorni nena zadnje a tudi močni in kometentni za nenadzorovano, svobodno jezikovno izbiro orda ta skrb res ni bila iz trte izvita v jugoslovanski časi, ko je – tako v medvojnem kot v ovojnem času – v širšem državnem rostoru obstajalo neosredno ideološko omejevanje suverenosti slovenstva tako v jezikovni kot tudi drugi vidiki, bodisi v imenu unitarističnega jugoslovanskega naional nega rograma v rvi §ugoslaviji bodisi v imenu soialistične ideologije v drugi §ugoslaviji oda vsaj na Slovenskem lako sremljamo različne oskuse koerentnega ovezovanja soialistične in naionalne ideologije, od ardeljevega azvoja slovenskega narodnega vrašanja do jezikovnoolitične akije Slovenščine v javnosti ¡ osvetovanje, zbornik ogorele – 5 eč o tem v Stabej z tega lako izeljemo še eno metaforo: okolje, v katerem je slovenščina revladujoča javna jezikovna izbira, je za govore in govorke slovenščine odobno kot starševsko zavetje za čere in sinove: če se komu kaj zares zalomi, lako tam zmeraj najde varen rostor le da z omejeno lastno suverenostjo Seveda ima metafora omejitve rva je časovna: starši slej ko rej umrejo£ toda otem se veriga onujanja zavetja nadaljuje s reobrazbo generaij ruga omejitev metafore a je vsebinska: večina govorev in govork slovenščine svoje življenje reživi retežno v rostoru, kjer ima slovenščina revladujočo vlogo javnega jezika, torej itak »doma« oda o drugi strani je vsaj začasne mobilnosti med govori in govorkami slovenščine ob že tradiionalnem izseljenstvu in zdomstvu vse več£ če a dodamo še razsežno sti slovenščine kot drugega in tujega jezika, se slika jezikovne skunosti res reej sremeni