Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi v jezikovni krajini – in v vojnem stanju občutljivost do osameznosti in osameznikov, do človeko vi ravi, človeškega dostojanstva in odobnega zmeraj otegne kratko a račun dominantnosti jezikovne odgovornosti je bila teža drugi odgovornosti zmanjšana, tako v skunosti kot ri osa mezniki in osameznia o je marsikdaj vodilo do osebni stisk in konfliktov ali elo izstoa iz slovenske skunosti, kot lako oazujemo ri usodi srva navdušenega slovenskega narodnega delava, nato a nasrotnika slovenskega narodnega gibanja arla ežmana – a je – oenostavljeno rečeno – rimarnost odgovornosti do slovenskega jezika o svojem štiridesetem letu zamenjal s rimarnostjo odgovornosti do svojega znanstvenega dela in olitičnega reriča nja Seveda je na nek način ežmanova zgodba lako rav argument za slovensko javno enoje zičnost: le v situaiji, kjer je jezikovna izbira samoumevna, osameznikom in osamezniam ni treba oklevati med različnimi odgovornostmi – če le jezik obvladajo, kar a itak ga, saj so se v njem izobraževali §ezikovni rastra je najbrž stra človeka, da bi izgubil a govorio kot tako b svojo govorio in da torej ne bi imel a ne svoje ožje skunosti b ne možnosti skunosti naslo stra red kon kretno izgubo svojega rvega jezika je relativno nova stvar v zgodovini človeštva Skleamo lako, da se v eloti vsaj v novoveški ¢vroi ojavi šele takrat, ko se večjezične govorne skunosti re obražajo v naionalne enojezične skunosti a eni strani tega strau so nove enojezične elite, ki svoj rivilegirani družbeni oložaj utemeljujejo s tem, da so voditelji enojezičnega naroda Če ta narod svoj jezik res izgubi, tudi ni razloga za tako utemeljeno elito, saj je izguba jezika ravzarav najtrdnejši dokaz njene neusešnosti a drugi strani tega strau a je nekdanje ljudstvo, ki z javno enojezičnostjo zraste v narod£ s tem ne mislimo ničesar visokoletečega, amak redvsem dejstvo, da se z naraščajočo enojezičnostjo ostooma ovečuje stonja izobraženosti ljudstva glede deleža vključeni in dosežene končne stonje v formalnem izobraževanju, z vse večjo onudbo izobraževalne in riročniške literature a je tudi neformalna izobraženost vse večja ter vključenosti v javno in uradno življenje, s čimer se osledično ovečuje tudi družbena blaginja akim ridobi tvam se niče ne želi odreči zguba jezika bi torej rizadela tako narodno elito kot narodne množi e ta zgodba v slovenski jezikovni skunosti se dodatno zalete: z vse večjo izobraženostjo se je ostooma ovečeval tudi delež tisti govorev in govork slovenščine, ki so oleg slovenščine obvladovali vsaj še en »svetovni« jezik, v obdobju jugoslovanski držav a je bila v njiovem jezikov nem reertoarju na tak ali drugačen način risotna tudi srborvaščina ¢nojezičnost množi torej ni bila več zanesljivo, tako rekoč samodejno jamstvo obstoja enojezične slovenske skunosti, saj so govori in govorke vsaj navidezno imeli možnost za izsto iz te skunosti Zato so elite delovale odtlej samozaščitniško in javno morda a elo zasebno enojezičnost iz retežno raktičnega argumenta vse močneje reobražale v izrazito simbolni, identitetni element tem če to drži a lako zaslutimo neko stališčno razoko, ki je v zadnji sto leti kar dobro načela temelj slovenske jezikovne skunosti: identitetno ovezanost s svojim rvim, maternim jezikom a trenutek ustimo ob strani vrašanje, ali sodobne jezikovne skunosti res definirajo samo govori in govorke rvega jezika, k njemu se še vrnemo ako torej lako visoka simbolna vrednost javne enojezičnosti načne atančneje rečeno, enojezičnostne elite, torej te, ki so si rizadevale za enojezičnost£ riadniki družbene elite a sami skoraj nikoli niso bili enojezični, amak so obvladali vsaj še kak jezik, ki jim je omogočal širši komunikaijski in infor maijski domet