Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi ostane frustraija neuresničene skunosti ri nekateri osamezniki in osameznia remoč na, zaradi česar začenjajo ouščati v stališči in dejanji riadnost tej skunosti u ima naša teza na rvi ogled šibko točko: ali s tem, ko ljudje ouščajo reveč frustrirajočo identiteto, res revzemajo drugo, manj ali slo ne frustrirajočo identiteto¶ Odgovor je: najbrž gre bolj za misel no zatočišče, za neke vrste varno išo identitete, ki omaga rebroditi retekle reude frustrai je, kako trajna in zanesljiva ta rešitev je, a je zelo odvisno od osamezni usod ÄÄÄ Zrelost je: odsotnost neotrebnega strau, smiselna odgovornost in otrebna revidnost aj je jezikovni stra¶ o je stra, da bi lako z neustrezno, neravilno rabo jezika jeziku in skunosti škodovali, ju slabili, slabšali in uničevali a stra – in tu imamo slovensko govoreči bogate izkušnje – ima za osledio ojav, ki je vsaj na rvi ogled za jezik in jezikovno skunost mnogo nevarnejši – da se govori in govorke vsaj v nekateri govorni oložaji raje odločajo za izbiro kakega druge ga jezika li oleg neotrebnega strau obstaja tudi otrebni stra¶ Stra je v vsakem rimeru obremenjujoče čustvo, ki romi človekovo konstruktivno usmerjenost in dejavnost£ tudi zaskrblje nost je le malo boljša revidnost in odgovornost a sta ozitivneje usmerjeni kategoriji daj v jezikovni rabi je revidnost otrebna in občutek za odgovornost smiseln¶ o eni strani je odgovorov toliko, kot je govork in govorev o drugi strani a se v tem soznanju razkrije tudi temeljni skuni imenovale: revidnost in odgovornost sta različno odmerjena ri vsaki osamezni govorni dejav nosti vsakega osameznika in osameznie ri tem imamo ljudje do redmeta in namere jezikovne revidnosti in odgovornosti zelo različne odnose, a tudi zelo različne ragove občutljivosti eza na itro: srva – v motivaijskem in zgodnjem obdobju ojavnjenosti torej roesa re boja slovenščine v uradno javnost, torej kone , zlasti a v drugi olovii stoletja – sta bili tako izbira samega jezika kot izbira osamezni sredstev znotraj jezikovnega kontinuuma stvar odgovornosti do jezika samega ¢načbo lako sematiziramo takole: izbira slovenščine  odgo vornost do kontinuuma slovenščine Å izbira ravi, dobri, čisti … standardni jezikovni sred stev znotraj slovenščine  odgovornost do knjižne slovenščine kot jamstva za visoko vrednost in funkionalnost jezikovnega kontinuuma slovenščine aka dvojna odgovornost do jezika je bila krati odgovornost do ideje o skunosti – ki se je o slošnem reričanju nosilev in nosilk takega odgovornega odnosa šele oblikovala rav s tem jezikom Šlo je za neke vrste vojno stanje e teze ni težko dokazovati za jezikovnoolitično tranziijske čase stoletja, ko se je slovenščina kot javni in uradni jezik šele ostooma uveljavljala in je v oblikujoči se dvojezični ureditvi javnega rostora imela še reej časa vsaj de fato odrejeni status rašanje je, ali je bil jezikovni stra, kot smo ga ravkar definirali, samo neke vrste izgovor red drugim, globljim in realnejšim straom: red lastno, osebno nesuverenostjo v restižni, knjižni varianti lastnega jezika in osledično ustvarjanjem vtisa soialne neverodostojnosti Z uveljavitvijo slovenščine kot dominantnega in v marsičem edinega javnega jezika vsaj na ozemlju različni oblik slovenske suverenosti v stoletju a se je slika reej sreme nila kateri govorni oložaji lako danes govore ali govorka slovenščine oustita rabo slovenščine in izbereta kak drug jezik¶ rav gotovo v strogo zasebni£ od delno javni govorni oložajev gotovo v družabni omrežji, a deloma v širokem sektru ljubiteljski in oklini umetniški dejavnosti nr ri izbiri jezika besedil ri ustvarjanju oularne glasbe ali ri literarnem ustvarjanju vsaj ri tem drugem so na delu močni rerečevalni meanizmi ovezani s finaniranjem, distribuijo in nagrajevanjem, ki tako izbiro zelo omejujejo, saj dajejo jasno rednost, če že ne izključno ravio, tistemu, kar je v slovenščini rugače je seveda ri reetivni jezikovni dejavnosti£ ri tej je z vzonom interne ta in z vključitvijo Slovenije v ¢vrosko unijo omejitev vse manj in dostoni vsebin v tuji jeziki vse več