Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi ki je v srednjem obdobju življenja¦¦značilen za ljudi v srednjem obdobju¸ ki je v obdobju največje izurjenosti, najboljši dosežkov¦¦ki izraža, kaže veliko dovršenost, izurjenost življenjsko razgledan in čustveno uravnovešen¦¦ki izraža, kaže veliko modrost, remišljenost glede na telesno, duševno razvitost sosoben za kaj¦¦ glede na doraslost, razvitost rimeren za kaj¦¦ ki ima ustrezne ozitivne ali negativne lastnosti za kaj Še najmanj nam za naše otrebe najbrž diši in omen, vsaj na dolgi rok – da bi torej bila slovenska jezikovna skunost v srednjem obdobju, in sier v obdobju najboljši dosežkov a red stava nas namreč v naslednjem koraku rielje do soznanja, da o srednjem ride končno obdo bje, o najboljši dosežki ridejo vse slabši in rej ali slej se konča ri smrti in razkroju … zato za naše otrebe aktualizirajmo raje razsežnosti rvega omena iz SS§: a zrela jezikovna skunost je torej tista, ki v rasti in razvoju doseže stonjo, rimerno za razmnoževanje o, vitalna jezikovna skunost je tradiionalno gledano itak tista, ki svoj jezik medgeneraijsko oranja li moramo razmnoževanje razumeti v tem kontekstu ne le kot oranjanje, temveč tudi širjenje¶ b Zrela jezikov na skunost je tista, ri kateri so končani roesi, otrebni za dosego ustrezne kakovosti akšna je torej ustrezna kakovost zrele jezikovne skunosti¶ aka, da ji ni treba biti v skrbe za svoj jezik in za svojo vitalnost, in taka, da lako živi v blaginji in v sožitju z drugimi jeziki in jezikovnimi skunost mi¶ n zrela jezikovna skunost je ta, ri kateri so značilni elementi razviti v olni meri ateri so torej ti značilni elementi¶ ÄÄÄ Če smo se lani sraševali, kaj je leta slovenska jezikovna skunost začela ostajati, se tokrat srašujemo, kaj in kakšna je od leta do danes ostala Seveda je govoriti o jezikovni skunosti kot o nečem omogenem, čemur je mogoče verodo stojno riisovati enotne lastnosti, reričanja in dejanja, zavajajoče z razoložljivi odatkov sier lako izračunamo razne ovrečne vrednosti, ki veljajo za elotno skunost čerav je taki odatkov ri slovenski jezikovni skunosti razmeroma malo ri merjenju stališč in oazovanju dejanski jezikovni raks a se temeljito zalete Logar idr ¡£ iten saka skunost je sestavljena iz osameznikov in osamezni in je družbeno skonstruirana ojavnost, ki večino časa obstaja v latentnem stanju in se kot miselni in akijski ovezovalni element osameznikov in osamezni sroža oziroma vključuje samo občasno, s takimi ali drugačnimi zunanjimi in notranji mi srožili ¢den najmočnejši srožilev obstoja skunosti ki je neločljivo ovezan z občutkom riadnosti je srečanje z zelo oazno drugačnostjo Občutek riadnosti jezikovni skunosti se tako ri govori in govorka nekega jezikovnega kontinuuma na videz rotislovno ne aktivira takrat, ko med seboj nemoteno in neovirano komuniirajo v svojem jeziku, temveč takrat, ko tega zaradi taki ali drugačni razlogov ne zmorejo, ne morejo ali elo ne smejo Če se to dogaja ogo steje ali elo redno, je v osamezniki in osameznia občutek riadnosti skunosti ogostejši in zato močnejši ©krati je ta občutek očitno tesno ovezan s frustraijo nemoči emoč je lako trenutna in deluje kot motivaijski faktor za doseganje srememb čemur tenično rečemo jezikov no načrtovanje£ če se neka srememba zgodi in je usešna, vsaj začasno zmanjša frustraijo, nek etani ilj skunosti je dosežen Če a je nemoč trajnejša in do srememb ne ride, lako